Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (10.276-10.300)


  1.      pomnítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pomnjenje: za govor si je pripravil pomnitveni listek / pomnitvena koncentracija ♪
  2.      pómnjenje  -a s (ọ̑) 1. glagolnik od pomniti: pomnjenje kakega dogodka 2. psih. ohranjanje predstav, misli, podatkov v zavesti: pomnjenje in pozabljanje / razvoj pomnjenja spomina ● ostalo je le pomnjenje na to spomin; star. že od pomnjenja je tako od zdavnaj, zelo dolgo ♪
  3.      pomóčen  -čna -o prid. (ọ̑) zastar. 1. ki je v pomoč: oblegancem so poslali pomočno četo 2. pomožen: izšla je pomočna knjiga za pouk jezika ♪
  4.      pomôlen  -lna -o prid. (ȏ) nanašajoč se na pomol: pomolne stopnice / pomolna okna ♪
  5.      pomóten  -tna -o prid. (ọ̑) jur. storjen, narejen po pomoti: pomotna izjava, navedba ♪
  6.      pomóžen  -žna -o prid. (ọ́) ki omogoča, pomaga, da bistveno, glavno navadno bolje deluje: pomožni jezovi; pomožne naprave; astronavta sta krmarila s pomožnima raketama / ta knjiga je pomožni učbenik za študente prvega letnika; izbrisati pomožne črte; prave dolžine daljic določimo na pomožni risbi / ker nima nobene izobrazbe, opravlja le pomožna dela manj zahtevna // ki začasno prevzame funkcijo, delo česa drugega: pristali so na pomožnem letališču; ker se ni odprlo glavno padalo, so poskušali aktivirati še pomožno / sedel je na pomožnem sedežu; v hotelu so jim za otroka pripravili pomožno ležišče ● materinščina je bila takrat le pomožni jezik za učenje tujih jezikov sredstvo, pripomoček ◊ elektr. pomožna razsvetljava razsvetljava, ki se ob izpadu omrežne napetosti avtomatično preklopi na pomožni energetski vir; lingv. pomožni glagol glagol, s katerim se tvorijo časi, nakloni ali načini; pomožni sinonim; navt. pomožna vojna ladja; pomožno jadro; ptt pomožna pošta redna poslovna enota v manjšem kraju, kjer opravljajo le po pogodbi določene vrste poštnih storitev; rel. pomožni škof škof, ki pomaga rednemu škofu pri upravljanju škofije, nima pa nasledstvene pravice; šah. pomožni mat mat pri problemskem šahu, kjer pri izvedbi mata sodeluje tudi tista stran, ki bo matirana; šol. pomožni asistent študent, ki pomaga profesorju pri praktičnih vajah; pomožni oddelek razvojni oddelek za podpovprečno razvite učence; žel. pomožni vlak vlak za reševalna dela pri železniških nesrečah ♪
  7.      pompózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. razkošen, sijajen: priredili so mu pompozen sprejem; njuna poroka je bila zelo pompozna / ogledovali so si staro, pompozno hišo // veličasten, mogočen: pompozen spomenik / pompozen človek / govoril je s pompoznim glasom // hrupen, buren: pompozna reklama pompózno prisl.: pompozno dekorativna scena ♪
  8.      pomréniti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) pokriti z mreno: smetana je pomrenila kavo; površina reke se je zaradi mraza pomrenila / nebo se je pomrenilo; brezoseb. pomrenilo se je, dež bo ♪
  9.      pònaglásen  -sna -o prid. (ȍ-ā) lingv. ki je po naglasu: ponaglasni samoglasnik / ponaglasni zlog ♪
  10.      ponarejênost  -i ž (é) lastnost ponarejenega: ponarejenost dokumentov / ponarejenost volilnih rezultatov / jezila ga je ponarejenost njenega vedenja ♪
  11.      ponavljálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ponavljanje: ponavljalne vaje / ponavljalni znak; njegov slog je ritmično razgiban in poln ponavljalnih figur ◊ lingv. ponavljalni glagol glagol, ki izraža ponavljajoče se dejanje; šol. ponavljalni izpit popravni izpit; ponavljalna šola do 1929 obvezna šola za učence od dvanajstega do petnajstega leta s skrajšanim učnim programom ♪
  12.      ponazorílen  -lna -o prid. (ȋ) s katerim se ponazori: v knjigi je mnogo ponazorilnih slik in risb; ponazorilna učila ♪
  13.      ponazorítven  -a -o (ȋ) pridevnik od ponazoritev: ponazoritvena risba ♪
  14.      ponazoroválen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se ponazarja: ponazorovalni primeri; ponazorovalna sredstva ♪
  15.      ponémčenec  -nca m (ẹ̑) kdor je ponemčen: Nemci in ponemčenci ♪
  16.      ponémčenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od ponemčiti: načrt za ponemčenje koroških Slovencev ♪
  17.      ponemčeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ponemčevanje: ponemčevalne metode / ponemčevalna organizacija ♪
  18.      ponesréčenčev  -a -o (ẹ̑) pridevnik od ponesrečenec: ponesrečenčeva obleka; ponesrečenčevo stanje ♪
  19.      ponesréčenec  -nca m (ẹ̑) kdor se ponesreči: pomagati ponesrečencu; pripeljati ponesrečenca v bolnico; seznam ponesrečencev ♪
  20.      ponesréčenka  -e ž (ẹ̑) ženska, ki se ponesreči: ponesrečenko so odpeljali v bolnico ♪
  21.      ponesréčenost  -i ž (ẹ̑) značilnost ponesrečenega: ponesrečenost načrta ♪
  22.      poneúmljenost  -i ž (ȗ) nav. ekspr. lastnost, značilnost poneumljenega človeka: to lahko pripelje do množične poneumljenosti ♪
  23.      poneumljeválen  -lna -o prid. (ȃ) nav. ekspr. ki poneumlja: taka literatura lahko postane poneumljevalno sredstvo za mladino ♪
  24.      poneúmnjenost  -i ž (ȗ) nav. ekspr. lastnost, značilnost poneumnjenega človeka: nikjer ni opazil toliko vraževernosti in poneumnjenosti kot pri njih; izrabljali so njegovo poneumnjenost ♪
  25.      poneumnjeválen  -lna -o prid. (ȃ) nav. ekspr. ki poneumnjuje: poneumnjevalne knjige, metode ♪

   10.151 10.176 10.201 10.226 10.251 10.276 10.301 10.326 10.351 10.376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA