Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (10.251-10.275)
- pomenljív -a -o prid., pomenljívejši (ȋ í) 1. ki je tak, da se da iz njega kaj spoznati, dojeti: odgovoril je s pomenljivim naglasom; pomenljiv nasmešek, pogled / obraz portretiranca je plastičen in pomenljiv / pomenljive sanje 2. knjiž. pomemben, važen: to je bil pomenljiv čas; odkritje je za razvoj znanosti zelo pomenljivo pomenljívo prisl.: pomenljivo se nasmehniti, zakašljati ♪
- pomenljívost -i ž (í) lastnost, značilnost pomenljivega: pomenljivost nasmeška, pogleda / simbolična pomenljivost imena glavne osebe v romanu / knjiž. pomenljivost umetniškega dela pomen, vrednost ♪
- pomenoslóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pomenoslovje: pomenoslovni problemi; pomenoslovna razprava ♪
- pomenoslóvje -a s (ọ̑) lingv. nauk o pomenu besed: skladnja in pomenoslovje ♪
- poménski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pomen 1: pomenski odtenek, prenos, prizvok / pomenski obseg, razvoj besede / pomenska enota / med stavkoma je pomenska razlika / pomenske plasti pesmi ♦ lingv. pomenski kvalifikatorji kvalifikatorji, ki označujejo poosebljeno ali preneseno rabo besede, besedne zveze; pomenski premik; pomenska opozicija; pomenska razlaga v slovarju poménsko prisl.: besedi pomensko sovpadata / pomensko nepopolni glagoli ♪
- poménskost -i ž (ẹ̑) lastnost, sposobnost česa, da izraža pomen: izgubiti pomenskost; simbolna pomenskost; pomenskost besede ♪
- pomeščánjenec -nca m (ȃ) ekspr. kdor se pomeščani: meščani in pomeščanjenci ♪
- pomeščánjenje -a s (ȃ) glagolnik od pomeščaniti: pomeščanjenje priseljencev ♪
- pomíčen -čna -o prid. (ȋ) premičen: avtomobil s pomično streho; pomična vrata drsna vrata ◊ gled. pomični oder premični oder; teh. pomične stopnice premične stopnice, tekoče stopnice; pomično merilo kljunasto merilo ♪
- pomikálen -lna -o prid. (ȃ) teh. ki kaj pomika, pomakne: pomikalne naprave / pomikalna sila ♪
- pomilostítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pomilostitev: pomilostitveni postopek; pomilostitvena prošnja ♦ jur. pomilostitveni odlok ♪
- pomiloščênec -nca m (é) kdor je pomiloščen: izpustitev pomiloščencev ♪
- pomiloščênje -a s (é) pomilostitev: ne bodo je predlagali za pomiloščenje ♪
- pomiloválen -lna -o prid. (ȃ) ki izraža, kaže pomilovanje: pomilovalen izraz ga je žalil pomiloválno prisl.: pomilovalno gledati, skomigniti z rameni ♪
- pomirílen -lna -o prid. (ȋ) redko pomirjevalen: pomirilne besede / pomirilno zdravilo ♪
- pomirítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pomiritev: pomiritveno prizadevanje / posredovanje pomiritvene komisije ♪
- pomírjenje -a s (ȋ) glagolnik od pomiriti: pomirjenje sprtih sosedov / iskati pomirjenje v naravi / čaj za pomirjenje; kapljice za pomirjenje (živcev) / pisateljevo pomirjenje s stvarnostjo ♪
- pomírjenost -i ž (ȋ) stanje pomirjenega: živeti v pomirjenosti / pomirjenost z okolico ♪
- pomirjeválen -lna -o prid. (ȃ) ki pomirja: njen glas je bil pomirjevalen; pomirjevalne besede / pomirjevalna vloga neuvrščenih držav / pomirjevalno sredstvo, zdravilo pomirjeválno prisl.: pomirjevalno govoriti; pomirjevalno vplivati na nasprotnika ♪
- pomiválen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za pomivanje: pomivalne krpe; pomivalna posoda / pomivalni prašek; pomivalni stroj; pomivalna miza; pomivalno korito ♪
- pomláden -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pomlad: pomladni meseci / pomladna dela / pomladni čas // nav. ekspr. značilen za pomlad: pravi pomladni dan je, čeprav smo sredi zime / pomladni veter; pomladno nebo / pomladno razpoloženje ◊ bot. pomladni grahor gozdna rastlina s temno rdečimi cveti, Lathyrus vernus pomládno prisl.: pomladno pisana obleka ♪
- pomladítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pomladitev: pomladitvena kopel, masaža ♪
- pomlajênje -a s (é) glagolnik od pomladiti: vsi so opazili sosedovo pomlajenje / pomlajenje društva ♪
- pomlajeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pomlajevanje: pomlajevalna kopel, operacija ♦ gozd. pomlajevalna doba doba, v kateri v gozdu zraste in se utrdi mlado drevje ♪
- pomnílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pomnjenje: pomnilna sposobnost ♦ elektr. pomnilna celica osnovni del pomnilnika v (elektronskem) računalniku; pomnilna naprava pomnilnik ♪
10.126 10.151 10.176 10.201 10.226 10.251 10.276 10.301 10.326 10.351