Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (101-125)


  1.      eneolítik  -a m (í) arheol. prazgodovinska doba, ki je sledila mlajši kameni dobi; bakrena doba ♪
  2.      energétičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na energijo ali energetiko: pomanjkanje energetičnih virov / reševanje energetičnih vprašanj v gospodarstvu 2. nanašajoč se na energetizem: energetični pogled na svet ♪
  3.      energétik  -a m (ẹ́) 1. strokovnjak za energetiko: posvetovanje energetikov 2. pripadnik energetizma: energetiki trdijo, da je izvor vsega energija ♪
  4.      energétika  -e ž (ẹ́) 1. dejavnost, ki oskrbuje gospodarstvo z energijo: škodljivost neskladnega razvoja energetike in bazične industrije / energetika države sloni predvsem na premogu // nauk o energiji: članek o energetiki 2. energetizem: načela energetike ♪
  5.      energetízem  -zma m (ȋ) filoz. filozofska smer, po kateri je vse bivajoče rezultat delovanja različnih oblik energije: bil je vnet zagovornik energetizma ♪
  6.      energétski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na energijo ali energetiko: iskanje novih energetskih virov; energetske potrebe; pomanjkanje električne energije zaradi premajhnih energetskih zmogljivosti / gradnja energetskih objektov; ustvarili so si močno industrijsko in energetsko bazo; energetska industrija / energetsko gospodarstvo 2. nanašajoč se na energetizem: nazori energetskih monistov ♪
  7.      enêrgičen  -čna -o prid., enêrgičnejši (é) ki se hitro in nepopustljivo odloča, odločen: energičen človek; energičen organizator, vodja; bil je zelo delaven in energičen // ki izraža močno voljo, nepopustljivost: oglasil se je z energično besedo; energična hoja; mož energičnih potez na obrazu enêrgično prisl.: energično nastopiti proti komu; energično stopa po cesti ♪
  8.      enêrgičnost  -i ž (é) lastnost energičnega človeka: za tako delo je potreben človek z veliko energičnostjo / z vso energičnostjo so nastopali proti takim pojavom ♪
  9.      energíja  -e ž (ȋ) 1. sposobnost telesa, da opravi delo: energija nastopa v različnih oblikah; pri oksidaciji snovi se v celicah sprošča energija; oddajati energijo; snov se lahko spremeni v energijo; zakon o ohranitvi energije; poraba energije; preskrba z energijo / električna energija; jedrska energija; sončna, vodna energija ♦ elektr. jalova energija ki je potrebna za tvorbo električnih ali magnetnih polj pri izmeničnem toku in ne opravlja nobenega dela; fiz. kinetična energija ki jo ima telo zaradi svojega gibanja; mehanska energija; notranja energija ki jo ima telo zaradi svojega termodinamičnega stanja in ki se ne da v celoti spremeniti v delo; potencialna energija ki jo ima telo zaradi svoje višinske lege 2. tudi mn. človekova telesna sposobnost za opravljanje fizičnega ali umskega dela; moč, sila: v navidezno krhkem telesu se je skrivala silna energija; ne smemo izgubljati časa in energij; z vsemi svojimi energijami se je vrgel na problem; ustvarjalne energije ljudstva; v delo je vložil veliko energije ♪
  10.      energíjski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na energijo: energijski izkoristek; energijski vir; energijska izguba / energijski reaktor / energijska vrednost hrane ♦ fiz. energijski zakon 2. redko energetski: energijsko gospodarstvo energíjsko prisl.: človek je energijsko odvisen od sonca ♪
  11.      en fáce  [anfas] prisl. (ȃ) knjiž. naravnost v obraz, od spredaj: slikati se v profilu in en face; sam.: podoba v en faceu ♪
  12.      enfánt terríble  enfánt terríbla [anfan teribl] m (ȃ-ȋ) knjiž. kdor s svojo prostodušno odkritosrčnostjo spravlja okolico v neprijeten, mučen položaj: enfant terrible sodobne ameriške dramatike ♪
  13.      éngelsovski  -a -o prid. (ẹ̑) tak kot pri Engelsu: engelsovski nazori ♪
  14.      engineering  gl. inženiring ♪
  15.      engrám  -a m (ȃ) biol. sled, ki jo zapusti vzdraženje v živčnih celicah, spominski vtis ♪
  16.      en grós  [angro] prisl. (ọ̑) trg. na debelo: prodajati en gros ♪
  17.      enharmóničen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na enharmonijo: enharmonični toni / enharmonična zamenjava ♪
  18.      enharmoníja  -e ž (ȋ) muz. pojav, da se more isti ton zapisati z različnimi notami, s čimer se spremeni njegova funkcionalnost ♪
  19.      eníca  -e ž (í) 1. mat. vrednost znaka na zadnjem mestu desetiške številke: enice in desetice; množenje enic 2. pog. številka ena: enico napiši bolj razločno ♪
  20.      enígma  -e ž (ȋ) knjiž. uganka: ljubitelj enigem / to je za mnoge enigma ♪
  21.      enigmátičen  -čna -o prid. (á) knjiž. skrivnosten, nenavaden: kakšno stališče je zavzel on v tem čudnem in enigmatičnem sporu ♪
  22.      enigmátski  -a -o prid. (ȃ) knjiž. ugankarski: enigmatski kotiček v časopisu ♪
  23.      èninpólkrat  [u̯k] prisl. (ȅ-ọ̑) enainpolkrat: eninpolkrat daljši ♪
  24.      enjambement  -a [anžambmá -ja] m (ȃ) lit. pojav, da se stavek ne zaključi hkrati z verzom, ampak sega v naslednji verz, miselni prestop: izogibati se enjambementu; pogosto uporablja enjambemente ♪
  25.      ênka  -e ž (ē) pog. 1. številka ena: enka je grdo napisana 2. negativna ocena (v šoli): dati, dobiti enko; v spričevalu ima skoraj same enke ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA