Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (10.076-10.100)


  1.      pokvéčenec  -nca m (ẹ̑) ekspr. izmaličen, iznakažen človek: med berači je bilo tudi nekaj pokvečencev ♪
  2.      pokvéčenost  -i ž (ẹ̑) ekspr. izmaličenost, iznakaženost: trpeti zaradi pokvečenosti / pokvečenost mize ♪
  3.      poláhen  -hna -o prid. (ȃ) star. lahen, rahel: polahno prehajanje ene oblike v drugo poláhno prisl.: polahno stopati ♪
  4.      poláren  -rna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na področje, ki leži severno od severnega in južno od južnega tečajnika: polarne pokrajine / polarni morski tokovi; polarne živali / polarna odprava / polarno področje ∙ knjiž. polarni krog tečajnik, polarnik 2. nanašajoč se na pol 3: polarni odnosi med stvarmi / obe metodi sta polarna celota; polarna nasprotja ◊ geogr. polarni pas hladni pas; polarni sij svetlikanje razredčenega zraka v višjih plasteh ozračja v polarnem področju zaradi električno nabitih delcev s sonca; polarna noč doba, ko sonce na polarnem področju ne vzide; geom. polarni koordinatni sistem koordinatni sistem, v katerem je lega točke določena z razdaljo od koordinatnega izhodišča in naklonskimi koti; zool. polarna lisica v tundri živeča lisica, ki ima poleti pepelnat, pozimi bel kožuh, Alopex lagopus; polarna raca polárno prisl.: polarno mrzla noč; ta dva pisatelja sta si polarno nasprotna ♪
  5.      polaroíden  -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na polaroid: polaroidni film; polaroidni posnetek / polaroidna kamera ♪
  6.      polaščeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na polaščanje: ta dejavnost ni bila polaščevalna / polaščevalne vojne / polaščevalna nagnjenja posameznikov polaščevalska ♪
  7.      pólavtomátičen  -čna -o [ou̯] prid. (ọ̑-á) 1. ki ni popolnoma avtomatičen: polavtomatični stroji; polnjenje je polavtomatično 2. ki poteka skoraj brez sodelovanja človekove volje, zavesti: polavtomatično delo ga ni veselilo ♪
  8.      pólblázen  -zna -o [u̯b] prid. (ọ̑-á ọ̑-ā) ekspr. skoraj blazen: vsi so se izogibali polblaznega soseda / vročičen, polblazen pogled / biti polblazen od groze, žalosti / lotil se ga je polblazen strah ♪
  9.      pólbúden  -dna -o [u̯b] prid. (ọ̑-ú ọ̑-ū) ki ni popolnoma buden, zbujen: komaj polbudna ni dobro razumela, kaj se dogaja // nanašajoč se na stanje, ko kdo ni popolnoma buden, zbujen: polbudno reagiranje / s tresenjem je spravil spečega v polbudno stanje ♪
  10.      póldnéven  -vna -o [u̯d] prid. (ọ̑-ẹ̑) ki traja pol dneva: odpravili so se na poldnevni izlet; poldnevno delo / prišel je po poldnevni zaslužek ∙ star. poldnevno sonce opoldansko ♦ šol. poldnevni pouk delo šole v eni izmeni; pouk istih učencev samo dopoldne ali samo popoldne ♪
  11.      póldržáven  -vna -o [u̯d] prid. (ọ̑-á) ki je delno last države: poldržavno podjetje ♪
  12.      poledenélost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost poledenelega: poledenelost ceste / že ob manjši poledenelosti se greben ne da preplezati ♪
  13.      poledenéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. spremeniti se v led; zmrzniti: ostanki snega na dvorišču so poledeneli // prekriti se z ledom: če je ob deževju mrzlo, cesta poledeni / jezero je poledenelo 2. ekspr. postati zelo hladen, mrzel: roke so mi čisto poledenele 3. ekspr. začutiti velik strah, grozo: ob prvem strelu je poledenela / kri mu je poledenela poledenèl in poledenél -éla -o: poledenele ceste ♪
  14.      poledenítev  -tve ž (ȋ) geol. prekritje kakega predela zemeljskega površja z ledeniki: poledenitev v ledeni dobi // vsaka od daljših hladnejših dob v pleistocenu: ostanki proda iz zadnje poledenitve ♪
  15.      poledenítven  -a -o (ȋ) pridevnik od poledenitev: poledenitvena doba ♪
  16.      polémičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na polemiko: polemična ostrina članka / njegovi polemični članki; polemična izjava / pisati v polemičnem tonu; njun dialog je bil polemičen polémično prisl.: polemično povzeti nasprotnikove trditve ♪
  17.      polenáriti  -im dov. (á ȃ) 1. nav. ekspr. krajši čas lenariti: najrajši bi se zleknil in polenaril / zjutraj rad polenari v postelji 2. poleniti: z brezdeljem polenariti telo; zelo se je polenaril ♪
  18.      polénce  -a s (ẹ̄) manjšalnica od poleno: cepil je polenca; naložiti polenca na ogenj ♪
  19.      polénček  -čka m (ẹ̑) manjšalnica od polence, poleno: brcnil je polenček, ki je ležal pred pečjo; kuriti s polenčki ♪
  20.      poleníti  -ím dov., tudi poléni; polénil (ȋ í) 1. narediti koga lenega: lahko življenje ga je polenilo; fant se je zredil in se polenil; duševno se poleniti / poleniti se za pisanje / vroče sonce jih je polenilo / poleniti telo; sčasoma se mišice polenijo 2. ekspr. narediti, da se kaj počasi premika: polenil je korak; reka se v ravnini poleni ♪
  21.      poléno  -a s (ẹ́) razžagan neobdelan kos lesa za kurjavo: v peči so prasketala polena; klati polena v trske; pobral je poleno in ga vrgel za njim; debelo, okroglo, smolnato poleno; naročje polen / metrska polena ∙ ekspr. metati komu polena pod noge ovirati ga pri delu, pri njegovih prizadevanjih ♪
  22.      polénovka  -e ž (ẹ́) posušena riba trska: kuhati, namakati polenovko ♪
  23.      polénta  -e ž (ẹ̑) gosta jed iz zdroba, zlasti koruznega, in vode: kuhati, jesti polento; z ocvirki zabeljena polenta; skleda polente ♪
  24.      poléntar  -ja m (ẹ̑) 1. ekspr. kdor (rad) je polento: bil je velik polentar 2. pog., slabš. Italijan, zlasti kot okupatorski vojak: streljati na polentarje ♪
  25.      polentár  -ja m (á) nar. zahodno kuhalnica za mešanje polente: mešati s polentarjem ♪

   9.951 9.976 10.001 10.026 10.051 10.076 10.101 10.126 10.151 10.176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA