Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (10.026-10.050)


  1.      pohléven  -vna -o prid., pohlévnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je v odnosu do ljudi nezahteven, poslušen, skromen: pohleven človek; pohleven kot jagnje / doma je zelo pohleven // ki vsebuje, izraža nezahtevnost, poslušnost, skromnost: govorila je s pohlevnim glasom; pohleven pogled 2. ki človeka ne napada, mu ne povzroča težav; krotek: pohleven konj, pes / pohlevna čreda ∙ ekspr. pohlevnih ovčic gre veliko v en hlev več mirnih, nezahtevnih ljudi lahko živi skupaj tudi v majhnem prostoru 3. ekspr. ki se pojavlja v neizraziti obliki: padati je začel pohleven dež; pohleven ogenj 4. ekspr. majhen, skromen: pohlevne hiše na koncu vasi / bil je pohlevne postave majhne, drobne pohlévno prisl.: pohlevno ga gleda; pohlevno vprašati ♪
  2.      pohóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pohod: pohodna disciplina / pohodna kolona / pohodna enota ◊ voj. pohodni bataljon v stari Avstriji bataljon, pripravljen za odhod na fronto ♪
  3.      pohójenec  -nca m (ọ́) ekspr. kdor je poškodovan zaradi hoje, stopanja po njem: kriki pohojencev ♪
  4.      pohôten  -tna -o prid., pohôtnejši (ó ō) ki čuti, ima veliko željo po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle: pohoten moški; bila je zelo pohotna // ki vsebuje, izraža tako željo: pohoten pogled / ekspr. pohotna roka je segla po njej ♪
  5.      pohválen  -lna -o prid. (ā) 1. ki izraža pohvalo, priznanje: izrekel je nekaj pohvalnih besed; pohvalno mnenje 2. vreden pohvale, priznanja: to je pohvalna lastnost; pohvalno dejanje pohválno prisl.: o njegovem delu pohvalno govorijo; delavci so pohvalno prikimavali; sam.: o njem je slišal že veliko pohvalnega ♪
  6.      pohváljenec  -nca m (á) kdor je pohvaljen: uvrstil se je med pohvaljence ♪
  7.      poimenítiti se  -im se dov. (í ȋ) ekspr. postati ugleden, premožen: ni si mislil, da se bo tako hitro poimenitil ♪
  8.      poimenovánje  -a s (ȃ) 1. glagolnik od poimenovati: poimenovanje krajev, mest; rabiti isto besedo za poimenovanje več predmetov ♦ biol. dvojno poimenovanje poimenovanje rastlin ali živali z imenoma za rod in vrsto 2. izraz, ime: uporabljati nova, ustaljena poimenovanja / večbesedno poimenovanje ♪
  9.      poimenováti  -újem dov. (á ȗ) dati, določiti ime: kraj so tako poimenovali že pred stoletji / otroka so poimenovali po dedu; tako se je sam poimenoval / poimenovati šolo, ulico po narodnem heroju / soseda je poimenoval baraba, barabo rekel mu je ∙ ekspr. poimenovati s pravim imenom opisati stvari, dejstva tako, kot so v resnici, brez olepšavanja ♪
  10.      poiménski  -a -o prid. (ẹ̑) narejen, sestavljen po imenih: poimenski seznam naročnikov; poslati poimensko prijavo tekmovalcev poiménsko prisl.: poimensko navajati ♪
  11.      pòimpresionístičen  -čna -o prid. (ȍ-í) nanašajoč se na poimpresionizem: poimpresionistična slikarska generacija / predstavniki poimpresionističnega slikarstva ♪
  12.      pòinfárkten  -tna -o prid. (ȍ-ȃ) med. nanašajoč se na čas po infarktu: poinfarktno zdravljenje ♪
  13.      pointilístičen  -čna -o [poan-] prid. (í) nanašajoč se na pointilizem: slikati v pointilistični tehniki / pointilistična slika ♪
  14.      poistovétenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od poistovetiti: poistovetenje interesov / poistovetenje bralca z junakom romana ♪
  15.      poizvedoválen  tudi pozvedoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na poizvedovanje: poizvedovalna akcija / pred sestavljanjem ankete se je treba odločiti za ustrezno poizvedovalno obliko / poizvedovalne patrulje so se vračale z obhodov ♪
  16.      pojáčenje  -a s (ȃ) 1. glagolnik od pojačiti: pojačenje mišic 2. knjiž. dodatna vojaška enota, dana v pomoč; okrepitev: poveljnik je prosil za pojačenje ♪
  17.      pojasnílen  -lna -o prid. (ȋ) ki kaj pojasni, pojasnjuje: pojasnilne opombe / podatek ima samo pojasnilno vrednost ♪
  18.      pojasnjeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pojasnjevanje: pojasnjevalni postopek / pojasnjevalni napisi; pojasnjevalna risba ♦ lingv. pojasnjevalni veznik vzročni priredni veznik za pojasnjevanje prej povedanega pojasnjeválno prisl.: o gostovanju so časopisi pisali pojasnjevalno, ne pa ocenjevalno ♪
  19.      pojáven  -vna -o prid. (á ā) 1. nanašajoč se na pojav: pojavni vzroki; spoznati predmete po njihovi pojavni strani / publ. birokratska miselnost se kaže v različnih pojavnih oblikah na različne načine, različno 2. ki se kaže in je čutno zaznaven: pojavni svet ♪
  20.      pojávljenje  -a s (ȃ) knjiž. pojavitev, pojav: pojavljenje vojakov na cestah ni nikogar presenetilo ♪
  21.      pojeklenéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati zelo odločen, nepopustljiv: armada je pojeklenela v bojih ♪
  22.      pojekleníti  -ím dov., pojeklénil (ȋ í) knjiž. narediti kaj zelo odločno, nepopustljivo: taka preizkušnja ga je pojeklenila // okrepiti, utrditi: pojeklenil je svojo voljo ♪
  23.      pojemálen  -lna -o prid. (ȃ) teh. ki pojema: pojemalno gibanje / pojemalna sila ♪
  24.      pojénjati  -am dov. (ẹ̄) raba peša ponehati, nehati: nevihta je že pojenjala; ko bo veter pojenjal, bodo šli na sprehod / bolečine so pojenjale / njegovo navdušenje je pojenjalo popustilo ♪
  25.      pojenjávati  -am nedov. (ȃ) raba peša ponehavati, nehavati: mraz pojenjava; proti večeru je streljanje pojenjavalo / njena vnema prav zdaj pojenjava popušča ♪

   9.901 9.926 9.951 9.976 10.001 10.026 10.051 10.076 10.101 10.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA