Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (10.001-10.025)



  1.      pogoščênje  -a s (é) glagolnik od pogostiti: pogoščenje gostov; zahvaliti se za pogoščenje
  2.      pogóvoren  -rna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na pogovor: pogovorne snovi jima ne zmanjka; načel je novo pogovorno temo 2. lingv. nanašajoč se na prostejšo, navadno govorno varianto knjižnega jezika: pogovorni izrazi; pogovorne posebnosti jezika; ta oblika je izrazito pogovorna / pogovorni jezik; pogovorna dvojnica pogovorni sinonim; pogovorna slovenščina
  3.      pogozdoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na pogozdovanje: pogozdovalna akcija / pogozdovalna področja
  4.      pogrében  -bna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pogreb: pogrebni govor, obred; pogrebni sprevod, voz; ekspr. pogrebne ceremonije; pogrebna koračnica; pogrebne pesmi, slovesnosti / pogrebni stroški; pogrebni zavod / ekspr. pogrebni možje pogrebniki // ekspr. neživahen, žalosten: odgovorila mu je s tihim, pogrebnim glasom; dekle s pogrebnim obrazom
  5.      pogrenéti  -ím dov. (ẹ́ í) nav. 3. os. postati grenek: borovnice rade pogrenijo
  6.      pogreníti  -ím dov., pogrénil ( í) narediti kaj grenko: nezrele jagode kompot pogrenijo
  7.      pogréšen  -šna -o prid. (ẹ̄) star. 1. napačen: sklepi so popolnoma pogrešni 2. grd, nespodoben: pogrešne misli, želje
  8.      pogrézen  -zna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na pogrezanje: pogrezna naprava
  9.      pogréznjenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od pogrezniti: pogreznjenje tal / pogreznjenje v molk / pogreznjenje v delo
  10.      pogréznjenost  -i ž (ẹ̑) lastnost, stanje pogreznjenega: pogreznjenost tal / pogreznjenost v branje / trenutki globoke pogreznjenosti vase
  11.      pogróšen  -šna -o prid. (ọ̄) slabš. cenen, malovreden: pogrošni izdelki; kadi pogrošne cigare / brati pogrošne romane / posmehovati se pogrošni modrosti; banalne, pogrošne resnice
  12.      pogúben  -bna -o prid., pogúbnejši (ú ū) ki ima neugoden, negativen vpliv na kaj: poguben nasvet; pogubne besede, ideje / poguben vpliv / to je bilo zanj pogubno // ki ima zelo hude posledice: naredil je pogubno napako; pogubna zmota / pogubna bolezen bolezen, ki se konča s smrtjomed. pogubna bula bula, ki se vrašča v zdravo tkivo in dela zasevke; maligna bula
  13.      pogubljênec  -nca m (é) ekspr. kdor je pogubljen, izgubljen: potepuhi in pogubljenci
  14.      pogubljênje  -a s (é) poguba: bil mu je v pogubljenje; pahniti koga v pogubljenje ♦ rel. večno pogubljenje večno trpljenje človeka po smrti
  15.      pogubljênost  -i ž (é) ekspr. stanje, značilnost pogubljenega, izgubljenega človeka: zaveda se svoje majhnosti in pogubljenosti
  16.      pogubonôsen  -sna -o prid. (ó ō) knjiž. poguben: pogubonosne besede; nekatere bolezni so pogubonosne / pogubonosni meč, ogenj
  17.      pogúmen  -mna -o prid., pogúmnejši (ú ū) 1. ki si upa storiti kaj kljub težavam, nevarnosti: pogumen človek se tega ne bo bal; to je pogumna deklica; biti, postati pogumen / pogumni vojaki hrabri // ki izraža, kaže pogum: pogumen korak, pogled; pogumne besede; pogumno dejanje 2. ki vzbuja pozornost zaradi nenavadnosti, posebnosti; drzen: pogumna metafora, misel pogúmno prisl.: pogumno iti, korakati; pogumno odgovoriti; pogumno prenašati trpljenje; pogumno stopiti pred koga / le pogumno; sam.: le najpogumnejši so nadaljevali pot
  18.      pohábljenček  -čka m () ekspr. manjšalnica od pohabljenec: dolgotrajno zdravljenje pohabljenčkov
  19.      pohábljenec  -nca m () pohabljen človek: starci in pohabljenci; pren., ekspr. moralni pohabljenec
  20.      pohábljenje  -a s () glagolnik od pohabiti: pohabljenje otrok zaradi bolezni
  21.      pohábljenka  -e ž () pohabljena ženska: grba mlade pohabljenke
  22.      pohábljenost  -i ž () lastnost, značilnost pohabljenega: huda pohabljenost; pren., ekspr. duševna pohabljenost
  23.      pohčérjenka  -e ž (ẹ̑) ženska, ki je posvojena:enil se je s pohčerjenko znanega umetnika
  24.      pohíštven  -a -o prid. () nanašajoč se na pohištvo: pohištveni elementi / pohištveni mizar; pohištvena industrija / pohištveno okovje ♦ tekst. pohištvene tkanine tkanine, ki se uporabljajo pri blazinjenju pohištva
  25.      pohlépen  -pna -o prid., pohlépnejši (ẹ́ ẹ̄) ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine: pohlepen človek; bil je pohlepen in gospodovalen / pohlepen po bogastvu, denarju / bil je pohlepen novih vtisov // ki izraža tako željo: pohlepne oči / napravil je pohlepen požirek pohlépno prisl.: pohlepno jesti; pohlepno je strmel vanjo

   9.876 9.901 9.926 9.951 9.976 10.001 10.026 10.051 10.076 10.101  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA