Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (9.951-9.975) 
- gazélji -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na gazela1: gazelja samica / ekspr. dekle z gazeljimi očmi ♪
- gázen -zna -o (ȃ) pridevnik od gaza: gazna obveza ♪
- gazométer -tra m (ẹ̄) teh. posoda za shranjevanje plina pod povečanim tlakom, plinohram: industrijski gazometer; laboratorijski gazometer ♪
- gáženje -a s (á) glagolnik od gaziti: utrudljivo gaženje po snegu / gaženje pravic ♪
- gea gl. geja ♪
- geg gl. gag ♪
- Geigerjev -a -o [gájg-] prid. (á) fiz., v zvezi Geigerjev števec priprava za zaznavanje ionizirajočih delcev, žarkov: z Geigerjevim števcem iskati uran ♪
- geigerski -a -o [gájg-] prid. (á) fiz., navadno v zvezi geigerski števec priprava za zaznavanje ionizirajočih delcev, žarkov: na kraj nesreče je prišla ekipa z geigerskimi števci ♪
- géja in géa -e ž (ẹ̑) geol. nežive sestavine zemeljskega površja na določenem področju: inventarizacija flore, favne in geje Slovenije ♪
- géjša -e ž (ẹ̑) v japonskem okolju plesalka in pevka v čajnici: lepa gejša ♪
- gejzír -a in -ja tudi géjzir -a in -ja m (ȋ; ẹ̑) vroč vrelec, ki v rednih presledkih brizga visoko v zrak: ogromen gejzir; izbruh gejzira; pren., ekspr. bomba je padla in črn gejzir zemlje je bruhnil iz tal ♪
- gékon -a m (ẹ̑) nav. mn., zool. v toplih deželah živeči kuščarji, ki imajo na prstih blazinaste priseske in morejo dajati glasove, Gekkonidae ♪
- gél -a m (ẹ̑) kem. koloidna snov v poltrdem stanju, ki vsebuje malo vode ♪
- gem tudi game -a [gém] m (ẹ̑) šport. del teniške igre, v katerem mora igralec osvojiti za zmago najmanj štiri točke in dve več kot nasprotnik: zmagal je v vseh gemih in tako osvojil prvi niz ♪
- géma -e ž (ẹ̑) um. poldrag kamen z vrezano ali reliefno podobo: antična gema; dragocena gema ♪
- geminácija -e ž (á) lingv., lit. zaporedna ponovitev glasov, zlogov ali besed, podvojitev ♪
- gemináta -e ž (ȃ) lingv. podvojen soglasnik ♪
- gémula -e ž (ẹ̑) zool. droben, s trdnim ovojčkom obdan skupek celic sladkovodnih spužev za prezimovanje in za nespolno razmnoževanje: opazovati gemule pod mikroskopom ♪
- gén -a m (ẹ̑) biol. osnovna materialna enota dedovanja v celici, dedna osnova: geni so nosilci dednih lastnosti; analizirati gene; mutacija genov ♪
- genealóg -a m (ọ̑) strokovnjak za genealogijo ♪
- genealogíja -e ž (ȋ) izvor, razvoj rodu: dognati pisateljevo genealogijo; pren. genealogija spoznavne teorije // veda o tem, rodoslovje ♪
- genealóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na genealogijo: genealoška zveza / genealoške raziskave ♦ biol. genealoško drevo grafični prikaz v obliki drevesa, ki ponazarja razvoj živalstva, rastlinstva; zgod. genealoško deblo grafični prikaz razvoja kake rodbine in rodbinskih zvez ♪
- generácija -e ž (á) navadno s prilastkom ljudje približno iste starosti, ki živijo v istem času in imajo podobne interese ali nazore, rod: naša generacija tega ni mogla razumeti; nova generacija; pesniška generacija; mlajša generacija pisateljev; vzgojiti več generacij učencev; igralec starejše generacije / tri generacije zdravnikov v družini / generacija, ki je doživela vojno vsi ljudje tistega časa // čas, doba približno tridesetih let: eno generacijo kasneje so se razmere spremenile ♦ biol. generacija otroci enih staršev; filialna generacija vsaka od generacij potomcev roditeljske generacije ♪
- generacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na generacijo: generacijski vrstniki; ena generacijska doba / generacijsko nasprotje v sodobni poeziji ♪
- generál -a m (ȃ) 1. najvišji čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: poveljujoči general; slaven general; drži se ko general pokončno, ošabno ∙ ekspr. generali brez armade voditelji, politiki brez pristašev ♦ voj. general najvišji generalski čin v Jugoslovanski ljudski armadi; general armije čin v Jugoslovanski ljudski armadi, za stopnjo nižji od generala 2. rel. vrhovni predstojnik nekaterih redov katoliške cerkve: jezuitski general ♪
9.826 9.851 9.876 9.901 9.926 9.951 9.976 10.001 10.026 10.051 
