Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (9.626-9.650)



  1.      forehand  -a [fórhènd -ênda] m (ọ̑- ọ̑-) šport. udarec pri (namiznem) tenisu z dlanjo proti nasprotniku: močen forehand; neskl. pril.: forehand udarec; prisl.: udarja enako dobro backhand kot forehand
  2.      forénzičen  -čna -o prid. (ẹ́) ki je v zvezi s sodstvom ali sodiščem, soden: forenzična kemija, psihologija; forenzična medicina sodna medicina / advokatov zagovor je bil prava forenzična mojstrovina
  3.      formaldehíd  -a m () kem. brezbarven plin ostrega vonja, ki nastane z oksidacijo metanola: formaldehid uporabljajo za izdelovanje umetnih smol // nestrok. formalin: razkužiti s formaldehidom
  4.      formálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na formo: a) formalna dovršenost umetniškega dela; formalne prvine pesmi / novi formalni prijemi v umetnosti / formalna stran predavanja b) formalna pomanjkljivost predloga; nima formalne pravice, da bi o tem odločal; formalno priznanje države c) biti formalen v vedenju / z njim je bil formalen in hladen 2. ki izhaja iz družabnih, družbenih navad, norm: formalen obisk; z njimi je imel le formalne stike; opraviti formalne obveznosti; formalno povabilo / formalna vljudnost 3. ki zadošča predpisom ali zahtevam ne glede na resnično stanje: ti so le še formalni člani stranke; formalna demokracija, enakost; formalna politična svoboda ◊ filoz. formalna logika veda o oblikah in načelih pravilnega mišljenja; jur. formalno pravo pravna pravila za prisilno uveljavljanje materialnega prava; formalno zaslišanje zaslišanje po predpisih zakona; ped. formalno izobraževanje izobraževanje, ki razvija učenčeve telesne in duševne, zlasti miselne sposobnosti; šol. formalna izobrazba izobrazba, ki jo izkazuje spričevalo določene šole formálno prisl.: delo je treba še formalno izboljšati; formalno sta se pobotala; formalno potrditi že prej sprejete sklepe
  5.      formalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na formaliste ali formalizem: formalistično določilo pravilnika; formalistično pojmovanje problema / formalistična morala / formalistična estetika; formalistična umetnost ◊ ped. formalistično znanje znanje, ki sestoji iz naučenih podatkov brez razumevanja vsebine
  6.      formalízem  -zma m () pretirano poudarjanje oblike ali predpisov na škodo vsebine: tako ravnanje vodi v formalizem; birokratski formalizem / ekspr. gre za čisti, goli formalizem / formalizem in površnost pri obravnavanju napak // dajanje prednosti obliki umetniškega dela pred vsebino: v liriki je vladal formalizem / spočetka se je izgubljal v formalizmu in epigonstvu ◊ filoz. poudarjanje oblike kot edino bistvenega v vseh pojavih
  7.      formálnopráven  -vna -o prid. (-ā) nanašajoč se na formalno pravo: postopek urejajo formalnopravni predpisi; formalnopravna stran postopka formálnoprávno prisl.: odločba je formalnopravno pomanjkljiva
  8.      fórmanje  -a s (ọ̑) glagolnik od formati: strojno formanje / formanje lončene posode
  9.      formáten  -tna -o prid. () les., v zvezi formatna žaga žaga za izrezovanje polizdelkov določenih oblik in dimenzij: krožna formatna žaga
  10.      formatíven  -vna -o prid. () knjiž. oblikovalen: formativna sila / formativni proces
  11.      formíranje  -a s () glagolnik od formirati: dokončno formiranje kipa / vplivati na formiranje cen; proučiti formiranje dohodkov / formiranje partizanskih enot / formiranje novega človeka; skrbeti za vzgojo in formiranje strokovnjakov
  12.      formulíranje  -a s () glagolnik od formulirati: slog, ki je značilen za formuliranje zakonov / formuliranje načel gospodarske politike
  13.      forsíranje  -a s () glagolnik od forsirati: umetno forsiranje obrtniške dejavnosti; forsiranje izvoza industrijskega blaga / forsiranje glasu
  14.      fórte  prisl. (ọ̑) muz., označba za jakost izvajanja glasno: igrati forte; sam.: upoštevaj vsak forte
  15.      fortepiáno  -a m () zastar. klavir: igrati na fortepiano
  16.      fórželj  -žlja in -na [žǝl] m (ọ́) nar. veriga (za privezovanje goveda k jaslim)
  17.      fosfáten  -tna -o prid. () nanašajoč se na fosfat: fosfatna rudnina / fosfatna gnojila / fosfatni rudnik
  18.      fósforen  -rna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na fosfor: fosforna moka / fosforna gnojila fosfatna / fosforno svetlikanje morja 2. knjiž. ki se svetlika: fosforne oči
  19.      fosforescénca  -e ž (ẹ̑) fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe zaradi zunanjih vplivov, ko ti prenehajo: povzročiti fosforescenco
  20.      fosforescénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na fosforescenco: fosforescenčna snov / fosforescenčni pojavi; fosforescenčna svetloba
  21.      fosforescénten  -tna -o prid. (ẹ̑) fiz. fosforescenčen: fosforescentna snov / fosforescentna svetloba
  22.      fosforescíranje  -a s () glagolnik od fosforescirati: fosforesciranje trhlega lesa; fosforesciranje snovi / fosforesciranje nočnega neba
  23.      fosforescírati  -am nedov. () 1. fiz. sevati za snovi značilno svetlobo zaradi zunanjih vplivov, ko ti prenehajo: kazalci in številke na uri fosforescirajo; ta snov fosforescira 2. knjiž. svetlikati se: noč je bila temna in morje je fosforesciralo; pren., ekspr. resničnost pošastno fosforescira zaradi notranje gnilobe fosforescirajóč -a -e: fosforescirajoči kazalci ure; globokomorske živali imajo po telesu fosforescirajoče organe
  24.      fósforjev  in fósforov -a -o (ọ̑) pridevnik od fosfor: fosforjeva kislina; fosforjeve spojine
  25.      fosgén  -a m (ẹ̑) kem. dušljivec, ki v pljučih hidrolizira v solno kislino: v prvi svetovni vojni so med drugimi bojnimi plini uporabljali tudi fosgen

   9.501 9.526 9.551 9.576 9.601 9.626 9.651 9.676 9.701 9.726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA