Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (9.226-9.250)
- fájgelj -glja tudi -na [gǝl] m (á) grmičasta vrtna ali lončna rastlina z dišečimi rumenimi ali rjavimi cveti: šopek iz nageljnov in fajgljev ♪
- fájgeljček -čka [gǝl] m (ȃ) nav. ekspr. manjšalnica od fajgelj: nageljni in fajgeljčki že cvetejo ♪
- fájmošter -tra m (á) pog. župnik: fajmošter in kaplan // nav. slabš. duhovnik sploh: fajmoštrov ni maral ♪
- faksímile -a m (ȋ) 1. natančen, navadno fotografski posnetek rokopisa, tiska: faksimile prve izdaje knjige; faksimile podpisa 2. žarg., ptt faksimile telegram: sporočiti s faksimilom; neskl. pril.: faksimile podpis ♦ ptt faksimile telegram negibna slika, ki je telegrafsko prenesena na daljavo ♪
- fáktičen -čna -o prid. (á) ki v resnici je, obstaja; dejanski: faktičen napredek je večji, kot kažejo številke; faktična sprememba fáktično prislov od faktičen: prikazati življenje takšno, kakršno faktično je // publ. poudarja trditev: faktično je anahronizem, da še tako ravnajo ♪
- faktoriálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. faktorski: faktorialna analiza ♪
- faktúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na faktura 2: fakturni znesek; fakturna vrednost blaga, storitev / fakturni oddelek; fakturni stroj fakturirni stroj / fakturno pismo račun in obvestilo naslovniku na istem obrazcu ♦ ekon. fakturna cena ♪
- fakturíranje -a s (ȋ) glagolnik od fakturirati: skrbeti za hitro fakturiranje; stroji za fakturiranje ♪
- fakturíren -rna -o prid. (ȋ) trg. ki se rabi za fakturiranje: fakturirni stroj ♪
- fakultatíven -vna -o prid. (ȋ) prepuščen osebni izbiri, neobvezen: fakultativni učni predmet; ta predavanja so fakultativna ◊ biol. fakultativni parazit zajedavec, ki lahko živi tudi brez gostitelja; jur. fakultativni pripor pripor, katerega odreditev je prepuščena preiskovalčevi presoji fakultatívno prisl.: fakultativno se učenci učijo tudi francoščino ♪
- fakultéta -e ž (ẹ̑) učno-znanstvena enota univerze: vpisal se je na medicinsko fakulteto; diplomiral je na filozofski fakulteti; pravna fakulteta; fakulteta za strojništvo; predstojnik fakultete; slušatelj fakultete za arhitekturo; profesor na ekonomski fakulteti / pog.: moj šef ima fakulteto fakultetno izobrazbo; končal je fakulteto študij na fakulteti / ekspr. zbrala se je vsa fakulteta vsi ljudje, ki so na fakulteti // poslopje te ustanove: zbrali se bomo pred fakulteto ◊ mat. fakulteta n produkt vseh naravnih števil od 1 do n ♪
- fakultéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na fakulteto: fakultetni študij, učitelj / imeti fakultetno izobrazbo / fakultetna uprava fakultétno prisl.: fakultetno izobražen strokovnjak ♪
- falangístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na falangiste ali falanga 3: falangistični režim / falangistični časopis ♪
- falanstêrij -a tudi falanstêr -ja m (é; ȇ) soc., po Fourierovi zamisli socializma prostor za skupno življenje in delo osnovne družbene enote ♪
- falêrnec -nca m (ȇ) vino iz Campagne, navadno belo: piti falernca ♪
- fáličen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na falos: falični kult / falične pesmi v starogrških sprevodih ♪
- falíranec -nca m (ȋ) pog., raba peša kdor je gospodarsko propadel ♪
- falíten -tna -o prid. (ȋ) knjiž. gospodarsko propadel: faliten trgovec; falitno podjetje ♪
- falkonét -a m (ẹ̑) nekdaj lahek top z gladko cevjo: streljanje s havbicami, možnarji in falkoneti ♪
- falótek -tka m (ọ̑) manjšalnica od falot: kaj naš, sosedov je šele falotek ♪
- falzét -a m (ẹ̑) zelo visok, stisnjen moški glas: prešel je v visok falzet; kriknil je v zateglem falzetu; rezek falzet ♦ muz. moški pevski glas, višji od normalnega obsega ♪
- falzéten -tna -o (ẹ̑) pridevnik od falzet: falzetni glas, tenor ♪
- falzificíranje -a s (ȋ) glagolnik od falzificirati: biti kaznovan zaradi falzificiranja / falzificiranje narodnih pesmi; falzificiranje zgodovine ♪
- familiáren -rna -o prid. (ȃ) značilen za družinsko okolje; sproščen, neprisiljen: učitelj je govoril v familiarnem tonu / malo preveč familiaren je z njimi familiárno prisl.: familiarno ga je nagovoril; v tem uradu živijo precej familiarno ♪
- famózen -zna -o prid. (ọ̑) ekspr. 1. splošno znan, zlasti zaradi slabih lastnosti, značilnosti; zloglasen, razvpit: zaradi tiste famozne kritike je bila akcija izgubljena; niso še pozabili famozne zgodbe o njem 2. raba peša slovit, znamenit: famozni državniki, pisatelji / to je naravnost famozna zamisel ♪
9.101 9.126 9.151 9.176 9.201 9.226 9.251 9.276 9.301 9.326