Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (9.026-9.050)


  1.      dvóčetrtínski  -a -o prid. (ọ̑-ȋ) muz. ki obsega dve četrtinki: dvočetrtinski takt ♪
  2.      dvóčlénik  -a m (ọ̑-ẹ̑) mat. izraz, ki ima dva člena: kubiranje dvočlenika ♪
  3.      dvóčlénski  -a -o prid. (ȏ-ẹ̑) nanašajoč se na dvočlenik: dvočlenski izrek, koeficient / dvočlenska enačba ♦ lingv. dvočlenski termin ♪
  4.      dvóčŕkje  -a s (ọ̑-ȓ) lingv. črki, ki zaznamujeta en glas: dvočrkje zh v bohoričici zaznamuje glas č ♪
  5.      dvóčŕten  -tna -o prid. (ọ̑-ȓ) muz. nanašajoč se na tone v oktavi nad enočrtno oktavo: dvočrtni g; dvočrtna oktava ♪
  6.      dvódêbeln  -a -o [bǝl] prid. (ọ̑-ȇ) ki ima dve debli: dvodebelno drevo ♪
  7.      dvódejánka  -e ž (ọ̑-ȃ) gled. igra v dveh dejanjih: napisati, igrati dvodejanko ♪
  8.      dvódejánski  -a -o prid. (ọ̑-ȃ) gled. ki ima dve dejanji: dvodejansko odrsko delo ♪
  9.      dvódélen  -lna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki ima dva dela: klop ob peči je bila dvodelna; dvodelna obleka; dvodelna skladba / dvodelne kopalke; dvodelna omara; dvodelno okno; dvodelna vrata ♦ friz. dvodelna brada brada z dolgimi, v spodnjem delu v dva pramena razdeljenimi kocinami; muz. dvodelni takt dvodobni takt ♪
  10.      dvódélnost  -i ž (ọ̑-ẹ̑) lastnost, značilnost dvodelnega: dvodelnost obleke / dvodelnost epigrama, soneta; dvodelnost kompozicije, skladbe ♪
  11.      dvódimenzionálen  -lna -o prid. (ọ̑-ȃ) ki ima dve dimenziji, razsežnosti: ploskev je dvodimenzionalna tvorba / dvodimenzionalna umetnost; pren. dvodimenzionalno prikazovanje značajev ♪
  12.      dvódimenzionálnost  -i ž (ọ̑-ȃ) značilnost dvodimenzionalnega: dvodimenzionalnost risbe / dvodimenzionalnost umetnosti ♪
  13.      dvódnéven  -vna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) 1. ki traja dva dni: dvodneven izlet; dvodnevna stavka 2. star dva dni: dvodnevni piščanci ♪
  14.      dvódôben  -bna -o prid. (ọ̑-ó ọ̑-ō) muz. ki obsega dve dobi: dvodobni takt / polka je dvodoben ples ♪
  15.      dvódómen  -mna -o prid. (ọ̑-ọ̄) 1. ki sestoji iz dveh posvetovalnih ali zakonodajnih teles, domov: dvodomni predstavniški organi; dvodomni parlament 2. bot. ki nima moških in ženskih cvetov na isti rastlini: dvodomna rastlina ♪
  16.      dvóetážen  -žna -o prid. (ọ̑-ȃ) ki ima dve etaži: dvoetažna zgradba / dvoetažni kamion, vagon ♪
  17.      dvófázen  -zna -o prid. (ọ̑-á) elektr. ki ima dve fazi: dvofazni tok ♪
  18.      dvóglásen  -sna -o prid. (ọ̑-ā) muz. komponiran za dva glasova: dvoglasna melodija, pesem / dvoglasno petje dvóglásno prisl.: dvoglasno peti ♪
  19.      dvóglásje  -a s (ọ̑-ȃ) muz. glasbeni stavek za dva glasova: uvajati dvoglasje ♪
  20.      dvógrebénast  -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki ima dva grebena: dvogrebenast hrib ♦ arheol. dvogrebenasta čelada ♪
  21.      dvóhóden  -dna -o prid. (ọ̑-ọ̑) elektr., navadno v zvezi dvohodna vezava vezava, ki omogoča usmerjanje obeh polovic vala izmeničnega toka: dvohodna vezava ♪
  22.      dvóiménski  -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) 1. mat., v zvezi dvoimensko število količina, ki se izrazi z dvema merskima enotama: zapisati vrednost z dvoimenskim številom 2. biol., v zvezi dvoimensko poimenovanje dvojno poimenovanje ♪
  23.      dvóinpólsôben  -bna -o [u̯s] prid. (ọ̑-ọ̑-ō) v zvezi dvoinpolsobno stanovanje stanovanje, ki ima dve sobi in kabinet: zamenjati dvoinpolsobno stanovanje za trisobno ♪
  24.      dvóizménski  -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki poteka v dveh izmenah: dvoizmensko delo / dvoizmenski pouk ♪
  25.      dvójájčen  -čna -o prid. (ọ̑-ā) med., navadno v zvezi dvojajčna dvojčka dvojčka, ki se razvijeta iz dveh istočasno oplojenih jajčec ♪

   8.901 8.926 8.951 8.976 9.001 9.026 9.051 9.076 9.101 9.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA