Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (8.976-9.000)



  1.      dvajsetérec  in dvajsetêrec -rca m (ẹ̑; ) geom. telo, ki ga omejuje dvajset skladnih enakostraničnih trikotnikov; ikozaeder
  2.      dvajsetéro  štev. neskl. (ẹ̑) skupina dvajsetih enot: dvajsetero mož
  3.      dvájseti  -a -o štev. () ki v zapovrstju ustreza številu dvajset: dvajseti rojstni dan; dvajsetega [20.] marca; okoli dvajsete (ure); v dvajsetem letu; dvajseto [20.] stoletje od 1900 do 2000 / dvajseti del česa dvajsetinaknjiž. v dvajsetih [20.] letih našega stoletja od 1920 do 1930
  4.      dvajsetíca  -e ž (í) 1. nekdaj avstrijski novec za dvajset krajcarjev: ob slovesu mu je dala dvajsetico; srebrne dvajsetice 2. pog. številka dvajset: zadela je dvajsetica
  5.      dvájsetič  prisl. () pri ponavljanju ali v zapovrstju na dvajsetem mestu: že dvajsetič gre na pot
  6.      dvajsetína  -e ž (í) del na dvajset enakih delov razdeljene celote: pokupil je dvajsetino vseh delnic
  7.      dvájsetkrat  prisl. () izraža dvajset ponovitev: dvajsetkrat ena je dvajset; dvajsetkrat ponoviti poizkus
  8.      dvájsetléten  -tna -o prid. (-ẹ̑) 1. star dvajset let: dvajsetletna študentka 2. ki traja dvajset let: v dvajsetletnem delu si je nabral bogatih izkušenj
  9.      dvajsetlétje  -a s (ẹ̑) doba, ki traja dvajset let: v prvem dvajsetletju obstoja samostojne države se je kultura zelo razmahnila
  10.      dvájsetlétnica  -e ž (-ẹ̑) 1. dvajseta obletnica: praznovanje dvajsetletnice osvoboditve / poročila se je ravno na svojo dvajsetletnico 2. dvajset let stara ženska: seznanil se je z neko dvajsetletnico
  11.      dvájsetlétnik  -a m (-ẹ̑) dvajset let star moški: še zmeraj gleda na življenje kot kak neizkušen dvajsetletnik
  12.      dvákraten  tudi dvákráten -tna -o prid. (; -ā) 1. dvakrat tolikšen: s tem boš imel dvakratne stroške; dvakratna vrednost 2. ki je dveh vrst; dvojen: ima dvakratne bolečine: v želodcu in v glavi 3. ki izraža dve ponovitvi: dvakratna predstava ◊ jur. dvakratni državljan kdor ima državljanstvo dveh držav; mat. dvakratna negacija negacija negacije dvákratno tudi dvákrátno prisl.: vse ti bom dvakratno povrnil; pri teh besedah ga je dvakratno speklo
  13.      dvanajstér  -a -o štev. (ẹ̑) redko ki je dvanajstih vrst: dvanajstere dajatve; sam.: rel. dvanajsteri apostoli
  14.      dvanajsterák  -a m (á) lov. jelen, ki ima na vsakem rogu po šest odrastkov: dvanajsterak je stopal naravnost proti njemu / nepravilni dvanajsterak ki ima na enem rogu šest, na drugem pa manj odrastkov
  15.      dvanajstérec  in dvanajstêrec -rca m (ẹ̑; ) 1. geom. telo, ki ga omejuje dvanajst skladnih pravilnih peterokotnikov; dodekaeder: izračunati površino dvanajsterca 2. lit. verz, ki ima dvanajst zlogov in cezuro za šestim zlogom
  16.      dvanajstérica  -e ž (ẹ̑) skupina dvanajstih oseb: naša dvanajsterica je dosegla drugo mesto; postal je vodja dvanajsterice delavcev
  17.      dvanajstérka  -e ž (ẹ̑) 1. biblio. knjiga, ki sestoji iz tiskovnih pol, razdeljenih na dvanajst listov: knjižnica ima tudi nekaj dvanajsterk 2. nav. mn., alp. dereza z dvanajstimi konicami: navezal si je dvanajsterke
  18.      dvanajstérnik  -a m (ẹ̑) začetni del tankega črevesa: čir na dvanajsterniku
  19.      dvanajstéro  štev. neskl. (ẹ̑) skupina dvanajstih enot: dvanajstero pravil društva
  20.      dvanajsterokótnik  -a m (ọ̑) geom. lik, ki ima dvanajst kotov: plošča v obliki dvanajsterokotnika
  21.      dvánajstléten  in dvanájstléten -tna -o prid. (-ẹ̑; á-ẹ̑) 1. star dvanajst let: dvanajstletni deček 2. ki traja dvanajst let: dvanajstletno obiskovanje šole
  22.      dvánajstúren  in dvanájstúren -rna -o prid. (-; á-) ki traja dvanajst ur: dvanajsturni vojaški spopad; čakalo ga je nepretrgano dvanajsturno delo
  23.      dvátisočléten  -tna -o prid. (-ẹ̑) ki traja dva tisoč let: narod z dvatisočletno kulturno tradicijo
  24.      dve...  ali dvé... in dve... prvi del zloženk (ẹ̑) z izrazom ženskega ali srednjega spola nanašajoč se na število dve: dveleten, dvetretjinski
  25.      dvéléten  -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) 1. star dve leti: dveleten otrok 2. ki traja dve leti: dveletna praksa / dveletna kmetijska šola

   8.851 8.876 8.901 8.926 8.951 8.976 9.001 9.026 9.051 9.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA