Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (8.901-8.925)


  1.      dubléten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dubleto: dubletni izvod knjige / akcentsko dubletni glagoli ♪
  2.      dublíranje  -a s (ȋ) glagolnik od dublirati: dubliranje filma / dubliranje obstoječih kapacitet / njegovo dubliranje priznanega igralca je bilo zelo uspešno ♪
  3.      dúcaten  -tna -o prid. (ū) raba peša 1. ki ima za osnovo število dvanajst: ure in mesece štejemo po ducatnem sistemu 2. ekspr. nepomemben, povprečen: ducatni ljudje ♪
  4.      dúče  in dúce -ja [duče] m (ȗ) naslov za voditelja italijanske fašistične stranke Benita Mussolinija: zarota proti dučeju ♪
  5.      dúdanje  -a s (ȗ) glagolnik od dudati: že od daleč je bilo slišati dudanje ♪
  6.      dudeldú  [dǝl] medm. (ȗ) otr. posnema glasove (enolične) glasbe: cigu migu, dudeldu ♪
  7.      dúdlanje  -a s (ȗ) glagolnik od dudlati: na semanji dan je bilo slišati lajnanje in dudlanje od jutra do večera / dudlanje na pamet ♪
  8.      duél  -a m (ẹ̑) knjiž. dvoboj: pozvati koga na duel / duel med levico in desnico v vladajoči stranki ♪
  9.      duelánt  -a m (ā á) knjiž. dvobojevalec: bil je razvpit duelant ♪
  10.      duelírati se  -am se nedov. (ȋ) knjiž. dvobojevati se: žalitev ga je tako razjezila, da se je hotel kar duelirati ♪
  11.      duénja  in duéña -e [-nja] ž (ẹ̑) v španskem okolju spremljevalka, družabnica mladega dekleta ali žene: odpotovala je v spremstvu svoje duenje ♪
  12.      duét  -a m (ẹ̑) 1. muz. skladba za dva glasova ali dve enaki glasbili: duet Janka in Marinke iz drugega dejanja Prodane neveste; duet za dve violini // izvajanje take skladbe: vadita duet za nocojšnjo predstavo / to je bil čudovit duet / peti v duetu 2. kor. ples dveh plesalcev na isto glasbo, ki po vsebini kaže kak odnos med njima ♪
  13.      duhamóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) knjiž. ki utrudljivo deluje na duha; mučen, moreč: duhamorno pisarniško delo; duhamorno dolgočasje; neprestano ponavljanje je za učence zelo duhamorno ♪
  14.      dúhec 1 -hca m (ȗ) ekspr. manjšalnica od duh duhá: njegov nemirni duhec / zli duhci so ga vznemirjali ♪
  15.      dúhec 2 -hca m (ȗ) ekspr. manjšalnica od duh dúha: rahel duhec mu je udaril v nos ♪
  16.      dúhek 1 -hka m (ȗ) ekspr. manjšalnica od duh duhá: njegov duhek se spet nekaj repenči / bil je nemiren in siten duhek ♪
  17.      dúhek 2 -hka m (ȗ) ekspr. manjšalnica od duh dúha: prijeten duhek po domačih jedeh ♪
  18.      duhobórec  -rca m (ọ̑) rel. pripadnik ruske verske sekte v 18. stoletju, ki nastopa proti cerkvenim obredom in verskim dogmam: preganjanje duhoborcev ♪
  19.      duhomóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) knjiž. ki utrudljivo deluje na duha; mučen, moreč: igrali so neko nadvse duhomorno dramo; duhomorna enoličnost; kmalu je zapustil duhomorno samostansko šolo / vse bolj pogosto se predaja duhomornim razglabljanjem ♪
  20.      duhoslóven  -vna -o prid. (ọ̑) zastar. psihološki: duhoslovne znanosti / duhoslovno razglabljanje ♪
  21.      duhóven  -vna m (ọ́) star. duhovnik: duhoven je začel pridigo / vojaški duhoven ♪
  22.      duhóven  -vna -o prid. (ọ̄) 1. nanašajoč se na duh duhá: a) duhovni in telesni razvoj človeka; čutili so njegovo duhovno moč; duhovno življenje / duhovni in čutni princip pri omenjenem pesniku; njuna ljubezen je bila le duhovna / izrazito duhovna usmerjenost generacije / duhovna kultura b) duhovni tokovi polpretekle dobe; duhovni vodja mlade generacije; duhovna kriza na prelomu stoletja / duhovni napredek človeštva; pri njem se je zbrala vsa duhovna elita; duhovno bogastvo naroda / duhovne dobrine, vrednote / duhovne vede ∙ ekspr. duhovni oče vstaje idejni utemeljitelj, pobudnik c) duhovna bitja 2. verski, religiozen: duhovna rast vernikov; duhovno življenje faranov / pesmi duhovne in posvetne vsebine / nuditi bolniku duhovno tolažbo ♦ rel. duhovne vaje sistematično večdnevno premišljevanje in udeleževanje verskih obredov za obnovo verskega življenja 3. star. duhovniški: duhovni in posvetni pisatelji dvajsetega stoletja; duhovni stan / duhovni gospod duhovnik duhóvno prisl.: taka literatura človeka duhovno ne angažira; pred nastopom se je hotel še duhovno pripraviti; duhovno se zbližati; sam.: ne kaže zanimanja za duhovno ♪
  23.      duhovíčenje  -a s (ȋ) glagolnik od duhovičiti: duhovitost romana se je v scenariju spremenila v duhovičenje; kosajo se v besedičenju in duhovičenju; izgubljati čas z duhovičenjem; plitvo, prazno, prisiljeno, puhlo duhovičenje / salonsko duhovičenje ♪
  24.      duhovídec  -dca m (ȋ) knjiž. kdor misli, si predstavlja, da vidi duhove: duhovidci so trdili, da so v zvezi z višjimi silami ♪
  25.      duhovítež  -a m (ȋ) ekspr. duhovit človek: pri ženskah je veljal za velikega duhoviteža; vsi so se smejali temu duhovitežu in šaljivcu ♪

   8.776 8.801 8.826 8.851 8.876 8.901 8.926 8.951 8.976 9.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA