Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (82.384-82.408)


  1.      skočnína  -e ž (ȋ) vet. plačilo, ki ga dobi lastnik samca za skok: dati, plačati skočnino / skočnina za bika, psa ♪
  2.      skôčnost  tudi skóčnost -i ž (ó; ọ̑) star. poskočnost: občudoval je njegovo mladostno skočnost ◊ vet. sposobnost samca za skok ♪
  3.      skódla  -e ž (ọ̑) kalana deščica za pokrivanje streh: streho so pokrili s skodlami; jelove, macesnove, smrekove skodle / klati skodle / klati, žagati les v skodle ♪
  4.      skódlar  -ja m (ọ̑) izdelovalec skodel: skodlarji in tesarji // kdor se (poklicno) ukvarja s pokrivanjem, popravljanjem streh s skodlami ♪
  5.      skódlast  -a -o prid. (ọ̑) ki je iz skodel: lesena hiša s skodlasto streho ♪
  6.      skódlica  -e ž (ọ̑) manjšalnica od skodla: lesena, s skodlicami pokrita koča ♪
  7.      skódrati  -am dov. (ọ̑) narediti, izoblikovati komu kodre: pri frizerju so jo lepo skodrali / skodrati lase; pren., ekspr. veter je skodral gladino jezera skódrati se dobiti obliko kodrov: lasje so se mu skodrali / listje se je skodralo skódran -a -o: skodrani lasje; imeti glavo skodrano ♪
  8.      skódrčati  -am in skodrčáti -ám dov. (ọ̑; á ȃ) zastar. zmršiti, skuštrati: z roko komu skodrčati lase; brada se mu je skodrčala / misli so se mu skodrčale skódrčan in skodrčán -a -o: skodrčana brada ♪
  9.      skòk  skóka in skôka m (ȍ ọ́, ó) 1. glagolnik od skočiti: a) skok čez potok, skozi okno / skok z mesta, z naletom; skok na glavo, na noge; skok naprej, vstran / teči v dolgih skokih; ekspr. z enim skokom je bil iz hiše, pri oknu / v skoku ujeti žogo / pri tretjem skoku se je poškodoval / narediti, publ. izvesti skok b) še skok po časopis, pa se vrnem domov / iti na kratek skok k sosedu na kratek obisk // razdalja, višina, ki se doseže z odrivom od podlage: izmeriti skok; drugi skok je bil zelo visok // nav. ekspr., v prislovni rabi izraža manjšo razdaljo: hoditi skok pred drugimi; cilj je samo še skok daleč 2. ekspr., navadno s prilastkom hitro, nenadno povečanje: skok cen, proizvodnje; skoki in padci temperature naraščanje / publ. država je naredila velik gospodarski skok je v kratkem času gospodarsko zelo napredovala, se razvila 3. ekspr., navadno s prilastkom nenaden prehod z ene stvari na drugo brez neposredne notranje povezanosti: miselni skoki / za ta film so značilni veliki časovni skoki 4. star., v prislovni rabi, s predlogom zelo hitro: na skok je bil fant na drevesu; ubogati na skok / v enem skoku se je spremenil nenadoma / jezditi skok na skok; zastar. jezditi na skok na splav 5. star. galop: skok je konja utrudil; pognati v skok; prijezditi v skoku ● ekspr. tu ima reka kar precejšen skok padec; star. zaigrati za skok za ples, zlasti poskočen; ekspr. vedela je za njegove skoke čez plot za nezvestobo v zakonu ◊ alp. preplezati skok mesto, zlasti večje, kjer se gorsko pobočje zelo strmo, navpično prelomi; šport. dvojni skok; levji skok preval letno; smrtni skok premet prosto, zlasti z višine; skok čez konja, kozo preskok čez konja, kozo; skok v daljino atletska disciplina, pri kateri se skače v vodoravni, v višino v navpični smeri; skok ob palici ali s palico atletska disciplina, pri kateri se skače čez letvico s pomočjo palice; skoki v vodo; skok s padcem; prvak v smučarskih skokih; tur. skok čez kožo tradicionalna prireditev na praznik rudarjev, združena z obrednim sprejemanjem novih članov med rudarje; um. pasji skok okras v obliki niza iz spiralasto zvitih črt; vet. biti sposoben za skok biti sposoben skočiti, dvigniti se v položaj, ki omogoča paritev ♪
  10.      skókica  in skôkica -e ž (ọ̑; ō) šalj., redko 1. bolha: tu lahko dobiš še kako skokico; skokice in lazice 2. žabica: loviti po mlakah skokice ♪
  11.      skókoma  in skôkoma prisl. (ọ̑; ō) knjiž. v skokih: skokoma se bližati gozdu / narava ne gradi skokoma / proizvodnja napreduje skokoma // v skoku, z enim skokom: jezdec je bil skokoma v sedlu ♪
  12.      skokonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. 1. ki se premika v skokih: skokonoge kobilice, žabe / skokonogi jeleni 2. poskočen: takrat sem bil še skokonog ♪
  13.      skokòt  -ôta m (ȍ ó) knjiž., redko galop: pognati konja v skokot ♪
  14.      skokovít  -a -o prid. (ȋ) ekspr. ki se pojavlja v skokih: skokovito premikanje / skokovit napredek; skokovite temperaturne spremembe; skokovito naraščanje cen skokovíto prisl.: cene skokovito naraščajo; skokovito se razvijati ♪
  15.      skokovítost  -i ž (ȋ) ekspr. lastnost, značilnost skokovitega: skokovitost razvoja ♪
  16.      skolióza  -e ž (ọ̑) med. ukrivljenost hrbtenice v stran: skolioza v prsnem predelu ♪
  17.      skomandírati  -am dov. (ȋ) nižje pog. dobiti, priskrbeti: skomandirati komu podporo, službo; zelo je pripraven, vse skomandira ♪
  18.      skombinírati  -am dov. (ȋ) 1. narediti, da je kaj skupaj tako, da tvori celoto; sestaviti, združiti: skombinirati opremo iz različnih kosov pohištva / lepo skombinirati barve 2. ekspr. izmisliti si, domisliti se: včasih skombinira zelo čudne reči; zdi se, da si je vse to le skombiniral / kmalu so skombinirali, zakaj je prišel v vas dognali, ugotovili skombiníran -a -o: vse je domiselno skombinirano ♪
  19.      skomíg  -a m (ȋ) gib ramen, s katerim se navadno kaj izrazi: odgovoril je z rahlim skomigom / skomig z rameni ♪
  20.      skomígati  -am nedov. (ȋ) 1. z rameni delati gibe navzgor in navzdol: skomigati iz živčnosti 2. z gibi ramen navzgor in navzdol izražati nevednost, nezanimanje, dvom: kaj skomigaš, vse to je res / ni hotel jasno odgovoriti, samo skomigal je z rameni skomigajóč -a -e: skomigajoč je odšel iz sobe ♪
  21.      skomígniti  -em dov. (í ȋ) 1. z rameni narediti gib navzgor in navzdol: skomigniti od živčne napetosti 2. z gibom ramen navzgor in navzdol izraziti nevednost, nezanimanje, dvom: na vprašanje je le skomignil / nič ni rekel, samo skomignil je z rameni ♪
  22.      skomigováti  -újem nedov. (á ȗ) skomigati: na njegova vprašanja je le skomigoval / skomigovati z rameni ♪
  23.      skomína  -e ž (í) nav. mn. 1. kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke: dobiti, imeti skomine po nezrelem grozdju, jabolkih / že ob pogledu na trpke lesnike so se mu delale skomine // temu podoben telesni občutek zaradi odpora, strahu: če praskaš po pločevini, dobim skomine 2. ekspr. zelo velika želja po čem: spravil je uro v žep, da otroku ne bi delala, vzbujala skomin / s skominami je pomislil na večerjo; obšle so ga skomine po borovnicah / pregnati komu skomine po tuji zemlji ♪
  24.      skomínast  -a -o prid. (í) nanašajoč se na skomino: skominasti zobje / po nezrelih hruškah je imel v ustih še nekaj časa trpek, skominast okus / nezrelo sadje je zelo skominasto ♪
  25.      skomínati  -am nedov. (í) 1. brezoseb. imeti kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke: če jem nezrelo grozdje, me skomina; po jabolkih jo skomina; skomina ga po zobeh / v osebni rabi zobje me skominajo // imeti temu podoben telesni občutek zaradi odpora, strahu: ne praskaj po zarjaveli pločevini, ker me skomina; ko je gledal, kako nerodno seka, ga je kar skominalo 2. povzročati kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke: limone marsikoga skominajo // povzročati temu podoben telesni občutek zaradi odpora, strahu: sintetične tkanine jo skominajo 3. brezoseb., ekspr. čutiti željo po čem: vedno ga je skominalo po slavi; prav skomina ga, da bi jo vprašal / skominalo jo je po koščku domače potice; skominalo se mu je po prijateljih / že dolgo ga skomina po sosedovem gruntu ♪

   82.259 82.284 82.309 82.334 82.359 82.384 82.409 82.434 82.459 82.484  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA