Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (82.284-82.308)



  1.      skápati  -am in -ljem dov.) s kapanjem odteči s česa: voda je skapala s strehe // ekspr. v presledkih drug za drugim odpasti: vse hruške so že skapale ● redko naj mi oči skapajo, če sem to rekla naj oslepim skápati se ekspr. v presledkih drug za drugim oditi: počasi so se skapali domov; prim. izkapati
  2.      skápljati  -am nedov. (ā) odstranjevati spolne žleze: skapljati bike, peteline
  3.      skapljáti  -ám dov.) s kapljanjem odteči s česa: voda je skapljala z drevja skapljáti se ekspr. v presledkih drug za drugim oditi: šele proti večeru so se skapljali iz hiše
  4.      skarikírati  -am dov. () ekspr. osmešiti z močnim poudarjanjem značilnih potez, lastnosti: skarikirati znano osebnost
  5.      skášljati  -am dov. () zastar. zakašljati: samo malo je skašljal, pa ga je že prebudil skášljati se pog., ekspr. povedati vse, zlasti kar koga teži, vznemirja: na sestanku se je skašljal; skašljati se nad kom; prim. izkašljati
  6.      skát 1 -a m () nemška igra s kartami za tri osebe: igrati skat
  7.      skát 2 -a m () nav. mn., zool. ribe hrustančnice z zelo sploščenim telesom in velikimi prsnimi plavutmi, Batoidei: skati in bokoplute / električni skat
  8.      skatolóški  -a -o prid. (ọ̑) publ. nespodoben, prostaški, zlasti v zvezi s telesnim izločanjem blata, seča: skatološki izrazi v pesmi
  9.      skávt  -a m () v nekaterih deželah član mladinske organizacije, gibanja, ki si prizadeva oblikovati zdravo, iznajdljivo osebnost zlasti z življenjem v naravi: postati skavt; starosta skavtov
  10.      skávtinja  -e ž () v nekaterih deželah članica mladinske organizacije, gibanja, ki si prizadeva oblikovati zdravo, iznajdljivo osebnost zlasti z življenjem v naravi: skavti in skavtinje
  11.      skávtka  -e ž () redko skavtinja
  12.      skávtski  -a -o prid. () nanašajoč se na skavte ali skavtstvo: skavtski tabor; skavtska organizacija / skavtska pravila / skavtska uniforma
  13.      skávtstvo  -a s () v nekaterih deželah organizacija, gibanje ali delovanje skavtov: razvoj skavtstva
  14.      skáza  -e ž () ekspr. 1. kar je skaženo: marsikatera nova hiša je skaza 2. kdor kaj skazi: on ti je skaza / kot psovka izgini, skaza nemarna / mojster skaza kdor dela slabe izdelkestar. bradavica ji dela skazo jo kazi
  15.      skázati  tudi skazáti skážem dov. (á á á) zastar. 1. dokazati: skazati komu laž / kmalu ti bom skazal, da sem močnejši 2. pokazati: malokdaj je skazal toliko poguma / skazati skrb za koga // razkazati: skazali so mu kraje, kjer se je godila povest; prim. izkazati
  16.      skazíti  -ím tudi izkazíti -ím dov., skázil tudi izkázil ( í) 1. spremeniti naravno, pravilno obliko česa: bolezen ga je skazila; v pretepu so mu skazili obraz // spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: skaziti smisel umetniškega dela; stvar se je skazila 2. narediti kaj a) manj lepo: brazgotina ji je skazila obraz; od jeze se mu je skazilo lice b) manj popolno, dovršeno: nova stavba je skazila okolje; neprimeren okvir skazi sliko / ocena iz matematike mu je skazila spričevalo // nav. ekspr. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti; pokvariti: skaziti komu veselje; vse nam je skazil; s svojim vedenjem je skazil zabavo ● ekspr. kar prime v roke, vse skazi pokvari; star. v taki družbi se bo fant skazil moralno pokvaril; ekspr. načrt se je skazil ponesrečil; ekspr. vino se je skazilo je postalo manj kvalitetno, se je pokvarilo; ekspr. vreme se je skazilo postalo deževno, mrzlo skažèn -êna -o tudi skážen -a -o tudi izkažèn -êna -o tudi izkážen -a -o: skažen obraz; skažena podoba resničnosti; skaženo blago ∙ preg. brez glave storjeno, gotovo skaženo
  17.      skazováti  -újem nedov.) zastar. razkazovati: skazoval mu je mesto / gore skazujejo svojo lepoto ● zastar. skazoval je, kako ga vsi cenijo dokazoval, zatrjeval; zastar. ženske se ob praznikih rade skazujejo postavljajo; prim. izkazovati
  18.      skíbús  -a m (-) publ. smučarski avtobus: odpeljati se s skibusom do smučišča
  19.      skíca  -e ž () 1. kar je narisano nahitro, samo z najpotrebnejšimi črtami, potezami: skica prikazuje položaj vojaških enot; narediti, narisati skico glavnih ulic; tabele in skice // um. nahitro, samo z najpotrebnejšimi črtami, potezami narejena risba, slika kakega predmeta, pojava: risati skice igrajočih se otrok; razstava skic / akvarelna, oljna skica; kompozicijska, portretna skica; skica s kredo, svinčnikom 2. kar je prikazano, opisano nakratko, samo v glavnih črtah: njegove zgodbe so idejno nepomembne skice / podati skico medvojnega obdobja; skica problemov / skica za predavanje osnutek // knjiž. kratek fragmentaren prozni zapis: cikel pretresljivih skic; črtice in skice
  20.      skicírati  -am dov. in nedov. () 1. narisati skico: skicirati razporeditev hiš / skicirati motive iz narave; skicirati si obraze 2. prikazati, opisati nakratko, samo v glavnih črtah: skicirati medvojno obdobje; pisatelj je osebe le skiciral / skicirati si odgovor skicíran -a -o: skiciran portret
  21.      skicírka  -e ž () zvezek za skiciranje: odpreti skicirko; iztrgati list iz skicirke; risati v skicirko
  22.      skídati  -am dov.) odstraniti a) sneg: danes še niso skidali / skidati sneg s pločnika b) gnoj, blato: skidati živini / skidati gnoj / skidati hlev počistiti, očistiti ga skídan -a -o: gnoj je skidan; skidana pot
  23.      skídati  -am in izkídati -am dov.) odstraniti gnoj, blato iz česa: skidati gnoj iz hleva skídati se in izkídati se pog., ekspr. iti stran, oditi: ljudje so se počasi skidali / priganjati koga, naj se skida od hiše
  24.      skíf  -a m () šport. tekmovalni čoln za enega veslača z dvema vesloma, enojka: sesti v skif / zmagati v skifu
  25.      skifíst  -a m () šport. športnik, ki goji veslanje s skifom: tekmovanje skifistov

   82.159 82.184 82.209 82.234 82.259 82.284 82.309 82.334 82.359 82.384  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA