Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (82.009-82.033)


  1.      silogístika  -e ž (í) filoz. nauk o silogizmih: osnove silogistike ♪
  2.      silokombájn  -a m (ȃ) teh. stroj, ki opravlja več pomembnih delovnih operacij hkrati, zlasti pri spravljanju krmnih rastlin: silokombajn in samonakladalna prikolica ♪
  3.      síloma  prisl. (ȋ) knjiž. 1. s silo, z velikim naporom: siloma se mu je iztrgala iz objema; siloma se je obvladal; siloma odpreti vrata 2. nasilno, proti volji: siloma so odvlekli fante domov / solze so ji siloma prišle iz oči ♪
  4.      sílos  -a m (ȋ) naprava v obliki stolpa za hranjenje, skladiščenje snovi v razsutem stanju: zgraditi silos; silosi in hladilnice / žitni silos; silos za cement, premog // agr. stolp, jama za konzerviranje zelene krme: spraviti krmo v silos; vrenje krme v silosih ♪
  5.      silostròj  -ôja m (ȍ ó) zastar. pogonski stroj: delostroji in silostroji ♪
  6.      silováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. biti nasilen do koga, delati komu silo: silovati miroljubne ljudi / silovati jezik ♪
  7.      silovít  -a -o prid., silovítejši (ȋ) 1. ki ima zelo veliko silo: silovit udarec ga je podrl na tla / silovit vojaški napad // ekspr. ki v odnosu do koga uporablja silo, nasilje: siloviti ljudje; ne bodi tako silovit 2. ekspr. ki se kaže, pojavlja v zelo veliki stopnji: silovit pok / silovit strah; silovito čustvo silovíto prisl.: silovito je počilo; bil mu je silovito hvaležen ♪
  8.      silovítost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost silovitega: silovitost udarca / silovitost napada / silovitost čustva, nagona / ekspr. te silovitosti so se ponavljale silovita, nasilna dejanja, ravnanja ♪
  9.      silumín  -a m (ȋ) metal. zlitina aluminija in silicija ♪
  10.      silúr  -ja m (ū) geol. obdobje starejšega paleozoika, v katerem se je razvila neznatna flora ob morju ♪
  11.      silúrski  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na silur: silurske kamnine / silurska doba ♪
  12.      silvín  -a m (ȋ) min. rudnina kalijev klorid ♪
  13.      síma 1 -e ž (ȋ) arhit. žleb iz kamna ali gline na grških templjih, navadno okrašen ♪
  14.      síma 2 -e ž (ȋ) geol. spodnja plast zemeljske skorje, sestavljena iz rudnin, ki vsebujejo zlasti silicij in magnezij ♪
  15.      simbiónt  -a m (ọ̑) biol. organizem, ki živi z drugim organizmom v simbiozi: biti odvisen od svojega simbionta; simbionti in paraziti ♪
  16.      simbióza  -e ž (ọ̑) 1. biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, ki je za oba koristna, sožitje: simbioza rastlin z nekaterimi bakterijami; simbioza med glivami in algami / živeti v simbiozi 2. knjiž. dejstvo, da kdo živi s kom tako, da med njima ne prihaja do nesoglasij: simbioza med državami z različno družbeno ureditvijo / s sodelavci živi v simbiozi / simbioza med dramatikom in igralcem 3. knjiž. dejstvo, da kaj združuje v sebi dve različni stvari, dva različna elementa: petje je simbioza besede in melodije ♪
  17.      simból  -a m (ọ̑) 1. predmet, lik, ki izraža, predstavlja določen abstrakten pojem; znak, znamenje: umetnik je vzel simbole iz vsakdanje predmetnosti; oljkova vejica je simbol miru; srp in kladivo kot simbol komunizma / državni, verski simboli // kar kaj izraža, predstavlja sploh: beseda je že sama po sebi simbol / glasovni simbol; idejni simbol / atomska energija je za manj razvite dežele simbol tehničnega napredka znak, dokaz 2. dogovorjena črka, kratica za označevanje določene stvari: napisati simbol; simbol za vodik je H / matematični simboli; simbol D pomeni dnevni delovni čas; simboli za števila ◊ elektr. simbol znak ali v besedo povezanih več znakov, ki predstavljajo kak ukaz; filoz. simbol čutno zaznavna stvar, katere pomen ni enopomensko določen in dopušča različne razlage; min. simbol ploskve simbol, ki podaja točno lego ploskve v prostoru; soc. statusni simbol kar na zunaj kaže določeno družbeno pripadnost ♪
  18.      simbóličnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost simboličnega: simboličnost kretenj, znakov / liričnost in simboličnost Cankarjevih del / ekspr. simboličnost darila ♪
  19.      simbólika  -e ž (ọ́) kar je izraženo, predstavljeno s simbolom, s simboli: pisateljeve simbolike ne razume; njegova dela so polna simbolike / biblijska, mitološka, srednjeveška simbolika // dejstvo, da ima kaj simboličen značaj: simbolika barv, sanj / simbolika števil ◊ psih. podzavestna simbolika s prikritim, podzavestnim pomenom ♪
  20.      simbolíst  -a m (ȋ) predstavnik simbolizma: pesmi simbolistov; simbolisti in ekspresionisti ♪
  21.      simbolístika  -e ž (í) redko simbolika: v njegovem romanu je polno simbolistike ♪
  22.      simbolizácija  -e ž (á) knjiž. simbolično prikazovanje: simbolizacija miru; simbolizacija in alegorizacija / v teh pesmih se avtor odmika v simbolizacijo ♪
  23.      simbolizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) simbolično prikazovati: simbolizirati delo; s tem je simboliziral narodnoosvobodilni boj / simbolizirati v sliki in besedi, z barvami // biti simbol česa: oljkova vejica simbolizira mir simbolizirajóč -a -e: simbolizirajoča pesem simbolizíran -a -o: slovenska nacionalna ideja je simbolizirana v Triglavu ♪
  24.      simbólnost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost simbolnega: simbolnost barve / realističnost prehaja tu in tam v simbolnost ♪
  25.      símca  -e [-mk-] ž (ȋ) osebni avtomobil francoske tovarne Simca: pripeljala se je s simco ♪

   81.884 81.909 81.934 81.959 81.984 82.009 82.034 82.059 82.084 82.109  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA