Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (81.884-81.908)



  1.      shladíti  -ím dov., shládil ( í) narediti kaj hladno, mrzlo: shladiti jed, mleko; shladiti z ledom / dež je shladil ozračje shladíti se 1. postati hladen, mrzel: popij kavo, preden se shladi; peč se je že shladila; brezoseb. čez noč se je shladilo 2. dobiti občutek hlada: v senci so se shladili shlajèn -êna -o: shlajen čaj; shlajena peč
  2.      shòd  shóda in shôda m ( ọ́, ó) 1. raba peša javna prireditev, na kateri se ljudje zberejo, sestanejo z določenim namenom: udeležiti se shoda; društvo je imelo shod vsako leto; prirediti, sklicati shod; iti na shod; govoriti na shodu; shod na prostem / delavski, študentovski shod; politični, volilni shod; protestni shod protestno zborovanje / javni shod / ekspr. policija je razgnala shod udeležence shoda 2. nar. žegnanje, proščenje: shod na Sveti gori bo v nedeljo / cerkveni shod 3. zastar. sestanek, zmenek: imeti shod s prijateljem; proti večeru je šel na shod z znanci
  3.      shodíti  shódim dov. ( ọ́) postati sposoben hoditi: otrok shodi okrog prvega leta starosti; sin je komaj shodil, hčerka pa hodi v prvi razred; nekateri shodijo pozneje, drugi bolj zgodaj; deklica je bolj slabotna in še ni shodila / bolnik je po hujši bolezni spet shodil; prim. izhoditi
  4.      shódnica  -e ž (ọ̑) knjiž. sinagoga: iti v shodnico / judovska shodnica
  5.      sholár  -ja m (á) v srednjem veku študent: postati sholar
  6.      sholárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sholarje: sholarsko življenje / sholarska čepica
  7.      sholást  -a m () 1. v srednjem veku študent: biti sholast 2. knjiž. sholastik
  8.      sholástik  -a m (á) pristaš sholastike: biti sholastik / srednjeveški sholastiki
  9.      sholástika  -e ž (á) 1. srednjeveška filozofska smer, ki temelji zlasti na avguštinizmu in aristotelizmu: pozno, zgodnje obdobje sholastike 2. knjiž. prazno, nestvarno, nesmiselno govorjenje, razpravljanje: njegova razglabljanja so sama sholastika
  10.      shólija  -e ž (ọ́) nav. mn. opomba ali pojasnilo, navadno na robu rokopisnih grških in latinskih del
  11.      shórts  [šorc] ž mn. neskl. (ọ̑) obl. zelo kratke lahke poletne hlače: rada nosi shorts
  12.      shórt stóry  [šort stori] ž neskl., mn. tudi shórt stóries [šort storis] (ọ̑-ọ̑) lit., v anglosaški literaturi krajše pripovedno delo v prozi: v reviji so objavili njegovo short story
  13.      shów  tudi šóv -a [šov] m (ọ̑) zabavna prireditev, oddaja, ki jo navadno vodi kak pevec popevk: imeti, pripraviti show; nastopiti v showu; začetek showa / glasbeni, televizijski show ● ekspr. že spet je imela svoj show je brez premisleka, pridržkov izražala svoja čustva, razpoloženje
  14.      shrámba  -e ž () 1. prostor za shranjevanje živil: shramba je prazna; stanovanje ima zračno shrambo; iti v shrambo po vino; ključ od shrambe / shramba za živila // navadno s prilastkom prostor za shranjevanje česa sploh: žitna shramba; shramba za prtljago 2. star. shranjevanje, hramba: prostor za shrambo sadja / dati, izročiti komu kaj v shrambo
  15.      shrámbica  -e ž () nav. ekspr. manjšalnica od shramba: shrambica je polna
  16.      shraníti  in shrániti -im dov. ( á ā) 1. dati kaj na določeno mesto za kasnejšo uporabo: shraniti zimska oblačila; shraniti sadje za zimo; shraniti v predal; varno shraniti / shraniti kaj za hudo silo prihraniti // narediti, da se kaj ohrani: shraniti izrezke iz časopisov, stara pisma 2. dati kaj v hrambo: shraniti listine na sodišču shránjen -a -o: shranjene listine; shranjena živila
  17.      shránjati  -am nedov. (á) redko shranjevati: shranjati žito / denar je treba shranjati na varnem mestu hraniti
  18.      shrlína  -e ž (í) knjiž. puhasti sneg, pršič: z vej se je usipala shrlina; veter dviga shrlino
  19.      shrústati  -am dov. (ú) ekspr. pojesti (kaj tršega): s slastjo je shrustala lešnike
  20.      shúda  prisl. () knjiž. s silo, s pritiskom: otroka ne smeš vzgajati shuda / poskusil je zlepa in shuda, pa je bilo vse zaman zgrda
  21.      shúditi  -im tudi shudíti -ím dov., shúdil (ú ; í) star. razjeziti: s svojim ravnanjem so ga shudili / oče se je zelo shudil
  22.      shújskati  -am dov. () redko nahujskati: shujskati ljudi k uporu
  23.      shújšanost  -i ž () stanje shujšanega človeka: skrbela jih je fantova shujšanost; zaradi shujšanosti se jim je zdel še večji
  24.      shújšati  -am dov. () postati suh: bolnik je shujšal; shujšati zaradi stradanja; shujšati v obraz; shujšati za pet kilogramov; vidno, zelo shujšati shújšan -a -o: shujšan človek; shujšan obraz; biti bled in shujšan ∙ ekspr. shujšan do kosti zelo
  25.        m neskl., tudi sí síja () muz. solmizacijski zlog, ki označuje ton h ali sedmo stopnjo v lestvici

   81.759 81.784 81.809 81.834 81.859 81.884 81.909 81.934 81.959 81.984  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA