Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (81.609-81.633)



  1.      sámopohába  -e ž (-) knjiž. namerna pohaba samega sebe: samopohabo so kaznovali
  2.      sámopomóč  -i inž (-ọ̑) 1. pomoč samemu sebi: samopomoč in samoobramba / ustanoviti zadrugo zaradi gospodarske samopomoči kmetov 2. organizacija v kaki skupnosti, ki iz prispevkov članov daje posojila, denarno podporo: pristopiti k samopomoči; biti član samopomoči; sklad samopomoči / Samopomoč prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije ◊ jur. pravica posestnika do samopomoči pravica posestnika, da brani svojo posest pred motenjem ali odvzemom
  3.      sámopoškódba  -e ž (-ọ̑) knjiž. namerna poškodba samega sebe: biti kaznovan zaradi samopoškodbe / samopoškodba telesa
  4.      sámopozába  -e ž (-) knjiž. pozaba samega sebe: samozataja in samopozaba / ekspr. stregla mu je z vso požrtvovalnostjo do samopozabe nesebično / sedela sta na klopci v srečni samopozabi v stanju, ko človeku lastna oseba ni več aktivno v zavesti
  5.      sámopožrtvoválnost  -i ž (-) knjiž. požrtvovalnost: zaradi samopožrtvovalnosti je bil zelo priljubljen / stregla mu je z veliko samopožrtvovalnostjo in samozatajevanjem
  6.      samopríd  -a m () zastar. sebičnost, egoizem: samoprid in samoljubje / to je storil iz samoprida ∙ zastar. dobil je moč, če je samoprid tako zahteval lastna korist
  7.      samoprídnost  -i ž (í) star. sebičnost, egoizem: samopridnost in samopašnost / to je storil iz samopridnosti
  8.      sámoprodája  -e ž (-) knjiž., redko izključna pravica do izdelovanja ali prodajanja česa; monopol: državna samoprodaja
  9.      samoráslost  -i ž (á) lastnost, značilnost samoraslega: samoraslost detelje / tem skromnim ljudem daje samoraslost veličino / zanikali so njihovo nacionalno samoraslost; samoraslost nizozemske umetnosti / knjiž. samoraslost njegovega jezika izvirnost, originalnost
  10.      samorástnica  -e ž () ženska oblika od samorastnik: ta rastlina ni samorastnica / razstava likovnih samorastnic
  11.      samorástnik  -a m () 1. ekspr. kdor mora zaradi neprimernih, težkih življenjskih razmer skrbeti za svoj obstoj sam, se vzgajati sam: ta človek je samorastnik; grenka mladost samorastnikov / tamkajšnja tovarna je pravzaprav samorastnik / Prežihov Voranc, Samorastniki 2. knjiž. umetnik, zlasti likovni, brez akademske, strokovne izobrazbe: v novi galeriji razstavljajo samorastniki; likovni samorastnik / pisatelj samorastnik 3. knjiž. samorasla rastlina, samoraslo drevo: to drevo je samorastnik; kislica, lapuh in drugi samorastniki
  12.      samorástniški  -a -o prid. () nanašajoč se na samorastnike ali samorastništvo: to je bilo skromno, samorastniško življenje / njihova industrija je tako rekoč samorastniška / delo samorastniškega filmskega ustvarjalca / samorastniške novele samorástniško prisl.: samorastniško se je prebijal skozi mladostna leta; samorastniško raziskovati
  13.      samorástništvo  -a s () ekspr. dejstvo, da je kdo samorastnik: samorastništvo uspešnega poslovnega človeka / kljub samorastništvu knjižnica dobro napreduje / knjiž. likovno samorastništvo
  14.      samorástnost  -i ž (ā) knjiž. samoraslost: samorastnost nekaterih rastlin / samorastnost umetnine
  15.      samorášč  -a -e prid. ( ā) star. samorasel: samorašča rastlina / to so bili samorašči otroci / samorašča beseda izvirna, originalna
  16.      sámorazkròj  -ôja m (- -ó) knjiž. razkroj v samem sebi: struktura njegove poezije kaže samorazkroj tradicionalne ideologije
  17.      sámorazvòj  -ôja m (- -ó) filoz. nastanek, razvoj, ki poteka sam od sebe: možnost samorazvoja in samogibanja / samorazvoj ideje ● publ. teorija o otrokovem samorazvoju razvoju brez bistvenih zunanjih vplivov
  18.      samoródnica  -e ž (ọ̑) agr. križanka ameriške in evropske trte: gojiti samorodnico / trta samorodnica // vino iz grozdja te trte: primešati cvičku samorodnico
  19.      samoródnost  -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost samorodnega: samorodnost nekaterih dreves / knjiž. samorodnost ljudstva avtohtonostmin. samorodnost zlata
  20.      samoróg  -a m (ọ̑) 1. konju podobna bajeslovna žival s čarovnim rogom na čelu: zgodbe o samorogih; grb s samorogom v sredi 2. zool. kit, ki ima en zob podaljšan v obliki roga, Monodon monoceros: samorog in kašelot
  21.      samorók  -a m (ọ̑) knjiž. kdor ima samo eno roko: samorok tako delo težko opravlja
  22.      samorók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima samo eno roko: samorok berač
  23.      samosílnica  -e ž () ženska oblika od samosilnik: ta plemiška samosilnica
  24.      samosílnik  -a m () star. samodržec, tiran: kot vladar je bil samosilnik; boriti se proti samosilnikom // oblasten, samovoljen človek: starejši brat je bil samosilnik; tega samosilnika so se vsi bali
  25.      samosílniški  -a -o prid. () star. samodrški, tiranski: samosilniški vladar // oblasten, samovoljen: doma je bil samosilniški / samosilniško ravnanje

   81.484 81.509 81.534 81.559 81.584 81.609 81.634 81.659 81.684 81.709  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA