Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (80.159-80.183)


  1.      razdvojíti  -ím dov., razdvójil (ȋ í) ločiti v dele, skupine: nasprotja, spori so razdvojili stranko; podjetje se je razdvojilo / naše moči so se razdvojile razcepile ∙ knjiž. razdvojiti deželo razdeliti, razkosati // spraviti narazen: razdvojiti pretepača // knjiž. ločiti: razdvojiti meso od kosti / tudi smrt naju ne more razdvojiti / skušal je ugotoviti, kaj je prijatelja razdvojilo razdvojíti se zastar. spreti se: večkrat se je razdvojil s sosedi razdvojèn -êna -o 1. deležnik od razdvojiti: razdvojena stranka 2. ki je v stanju velike notranje napetosti zaradi nasprotujočih si čustev, hotenj: razdvojen človek; biti, postati razdvojen / duševno, notranje razdvojen ♪
  2.      razformírati  -am dov. (ȋ) knjiž. razpustiti, ukiniti: razformirati društvo, organizacijo; podjetje se je razformiralo ♦ voj. razformirati enoto razformíran -a -o: razformirana zadruga; komisija je že razformirana ♪
  3.      razfračkáti  -ám dov. (á ȃ) pog., ekspr. zapraviti, razmetati (denar): plačo je kar hitro razfračkal ♪
  4.      razfrčkáti  -ám dov. (á ȃ) pog., ekspr. zapraviti, razmetati (denar): hitro je razfrčkal podedovani denar ♪
  5.      razfrčkávati  -am nedov. (ȃ) pog., ekspr. zapravljati, razmetavati (denar): za nepotrebne reči je razfrčkaval denar ♪
  6.      razgáditi  -im dov. (ā ȃ) knjiž. razjeziti, razdražiti: ravnodušnost nekaterih ljudi ga je razgadila; zakaj si se tako razgadil razgáden -a -o: bil je zelo razgaden ♪
  7.      razgáliti  -im dov. (á ā) 1. z odstranitvijo obleke narediti golo: položil je bolnika na posteljo in mu razgalil prsi; razgaliti roke; ko se je sklonila, so se ji razgalile rame; razgalil si je prsi in pokazal rano / ekspr. razgaliti glavo razkriti; pren. nikomur ni razgalil svoje notranjosti // knjiž. razkriti, odkriti: voda je razgalila drevesne korenine / ko se je zasmejal, je razgalil svoje lepe zobe pokazal 2. ekspr. narediti, da se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: pred vsemi ga je razgalil; s tem dejanjem se je razgalil; moralno, popolnoma se razgaliti / govornik je razgalil politiko nekaterih strank // razkriti, pokazati: razgaliti napake, nepoštenost / ni hotel razgaliti svojih namenov / razgaliti skrivnost razgáljen -a -o: razgaljen hrbet; prehladil se boš, ker si razgaljen; razgaljene prsi; spala je razgaljena ∙ knjiž. slike razgaljenih žensk v oblekah z globokimi dekolteji; pomanjkljivo oblečenih ♪
  8.      razgáljati  -am nedov. (á) 1. z odstranitvijo obleke delati golo: razgaljati noge, prsi; ni se ti treba razgaljati; ne razgaljajte si rok; pren. te besede razgaljajo njeno notranjost // knjiž. razkrivati, odkrivati: megla se je dvigala in razgaljala vas 2. ekspr. delati, da se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: to pismo te razgalja; pisec popolnoma razgalja svoje sodobnike // razkrivati, kazati: razgaljati nepravilnosti razgáljati se knjiž. postajati viden, kazati se: na prisojnih pobočjih se že razgalja prvo cvetje ♪
  9.      razganíti  in razgániti -em dov. (ȋ á) 1. narediti, da kaj ni več zganjeno, preganjeno: razganil je list in prebral sporočilo; razganiti ruto / iz žepa je vzela kos zmečkanega papirja in ga razganila 2. star. razmakniti: nekoliko je razganila zaveso, da je videla na cesto; veje so se razganile razgánjen -a -o: postaviti čevlje na razganjen časopis ♪
  10.      razgánjati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, povzročati, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem, da več oseb, živali ni več skupaj, na enem mestu: redarji so razganjali demonstrante / ekspr. razganjati zborovanje // ekspr. delati, da česa ni več: burja razganja meglo 2. s pritiskom od znotraj povzročati, da kaj poči, razpade: led in korenine razganjajo skale / mlado vino razganja sod 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa osebek: jeza, radovednost ga razganja / ne zamerite ji, mladost jo razganja // brezoseb., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: razganja ga od ljubosumnosti, zdravja / kar razganjalo ga je od smeha ● ekspr. denar mu je kar razganjal denarnico imel je veliko denarja; ekspr. bil je v tistih letih, ko ga je razganjalo ko je bil poln moči; ko je čutil močno spolno slo; ekspr. otroci so se tako najedli, da jih kar razganja zelo ♪
  11.      razgáziti  -im dov., razgázila in razgazíla (á ȃ) narediti gaz (v sneg): morali so razgaziti sneg, da so prišli do sosedov razgážen -a -o: razgažen sneg ♪
  12.      razgíb  -a m (ȋ) knjiž. razgibanost: drama nima dramatičnega razgiba ● knjiž., redko človekovi notranji razgibi vzgibi ♪
  13.      razgíbanost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost razgibanega: razgibanost prstov, telesa / razgibanost morske gladine / politična razgibanost študentov; razgibanost učencev pri pouku / čustvena, notranja razgibanost / razgibanost odrskega dogajanja / razgibanost turistične dejavnosti; razgibanost gospodarske rasti / razgibanost pročelij / knjiž. razgibanost pokrajine ♪
  14.      razgíbati 1 -am in -ljem dov. (ȋ) 1. z gibanjem, premikanjem narediti kaj bolj gibljivo, bolj prožno: razgibati hrbet, telo; s hojo, telovadbo razgibati; šel je na sprehod, da bi se nekoliko razgibal; razgibati si odrevenele prste 2. povzročiti, narediti, da se kaj z enim delom pritrjenega začne premikati sem in tja; razmajati: lahen veter je razgibal listje, veje // povzročiti, narediti, da kaj začne valovati, se gibati: burja razgiba morsko gladino / krik je razgibal množico; ob eksploziji so se ljudje razgibali 3. spraviti v živahnejšo dejavnost: društvo je vaščane razgibalo; razgibati mladino; duševno, notranje razgibati / knjiga je razgibala otrokovo domišljijo // povzročiti, da kaj živahneje poteka: režiser bi moral filmsko dogajanje razgibati; ta učitelj zna razgibati pouk; s šalami in petjem razgibati prireditev // povzročiti, da kaj poteka v večjem obsegu, intenzivneje: delo organizacije bo treba razgibati; razgibati delovanje društva; razgibati turistično dejavnost / razgibati gospodarsko rast 4. nav. ekspr. povzročiti, da kdo postane bolj sproščen, živahen: dogodek je bolnika poživil in razgibal / vino nam je razgibalo kri / mesto bo treba nekoliko razgibati 5. narediti kaj bolj pestro, zanimivo: razgibati poglavje z dialogi / arhitekt je z različnimi elementi razgibal pročelje hiše razgíban -a -o 1. deležnik od razgibati: razgiban pogovor; razgiban promet; dobro razgibani prsti; ritem skladbe je razgiban; razgibane barve; opazovati razgibano gručo 2. ki je poln vznemirljivih, razburljivih dogodkov: razgibano leto, življenje / ta dežela ima razgibano zgodovino ● to je zelo razgiban človek poln sil, živahen; knjiž. razgibana pokrajina gričevnata, hribovita; prisl.: razgibano živeti ♦ muz. razgibano označba za hitrost izvajanja mosso ♪
  15.      razgíbati 2 -am in -ljem nedov. (ȋ) star. razgrinjati, razprostirati: razgibati prt / čebela razgiba krila ♪
  16.      razgibávati  -am nedov. (ȃ) 1. z gibanjem, premikanjem delati kaj bolj gibljivo, bolj prožno: razgibavati mišice, noge; z igranjem nogometa se razgibavati; razgibavati se pred začetkom tekmovanja; pren. matematika razgibava razum 2. povzročati, delati, da se kaj z enim delom pritrjenega premika sem in tja; majati: veter razgibava veje // povzročati, delati, da kaj valovi, se giba: burja razgibava morsko gladino 3. spravljati v živahnejšo dejavnost: kulturno društvo ljudi razgibava / take zgodbe razgibavajo domišljijo // povzročati, da kaj živahneje poteka: igro razgibavajo različni glasbeni in plesni vložki // povzročati, da kaj poteka v večjem obsegu, intenzivneje: razgibavati kulturno dejavnost 4. nav. ekspr. povzročati, da kdo postane bolj sproščen, živahen: njegove šale razgibavajo družbo; gostje se že razgibavajo 5. delati kaj bolj pestro, zanimivo: z različnimi elementi razgibavati stene / ta del mesta razgibavajo gledališča in prijetni lokali ● knjiž. pisatelja so razgibavala zlasti etična vprašanja vznemirjala, razvnemala ♪
  17.      razglabljáč  -a m (á) knjiž. kdor (rad) razglablja: ta človek je razglabljač ♪
  18.      razglábljati  -am nedov. (á) intenzivno usmerjati dejavnost v zavesti v kaj, da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: razglabljati o svojem življenju; resno, zavzeto razglabljati o problemih / med delom veliko razglablja premišlja, razmišlja / knjiž. razglabljati jezikovna vprašanja obravnavati, reševati razglabljajóč -a -e: razglabljajoč mogoče rešitve problema, je prišel do novih spoznanj; razglabljajoč človek ♪
  19.      razglàs  -ása m (ȁ á) 1. glagolnik od razglasiti, sporočiti: razglas rezultatov 2. uradno sporočilo javnosti: napisati, objaviti, prebrati razglas; razglas o obveznem cepljenju / uradni razglas // list s takim sporočilom: raznašati, razobesiti razglase ♪
  20.      razglasíti  -ím dov., razglásil (ȋ í) narediti, da glasbilo ni (več) uglašeno: razglasiti klavir; glasbilo se je med prevozom razglasilo razglašèn -êna -o: razglašen klavir ∙ žarg., muz. zbor je razglašen ne poje, ne igra usklajeno, ubrano; knjiž. razglašeno tiktakanje ure neskladno, neubrano; prisl.: razglašeno igrati ♪
  21.      razglasíti  -ím, tudi razglasíti in razglásiti -im dov., razglásil (ȋ í; ȋ á) 1. uradno sporočiti javnosti: razglasiti izid volitev; razglasiti rezultate; razglasiti sodbo; na koncu delovne akcije so razglasili udarnike; po radiu so razglasili, da bo cesta zaradi popravil zaprta / javno razglasiti // ekspr. povedati, sporočiti veliko ljudem: novico je takoj razglasil; povsod je razglasila, da se bo poročila 2. uradno sporočiti javnosti, da kaj začne a) obstajati, potekati: razglasiti republiko / razglasiti mobilizacijo; v vsej državi so razglasili vojno stanje; razglasiti stavko b) veljati: razglasiti ustavo, zakon // v zvezi z za uradno sporočiti javnosti, da ima kdo določen položaj, naziv: razglasili so ga za častnega doktorja ljubljanske univerze; razglasiti za kralja; razglasil se je za predsednika / razglasiti območje za narodni park 3. uradno priznati določeno dejstvo, ugotovitev: dal je razglasiti, da je njegov sin mrtev / razglasiti za neprištevnega, polnoletnega 4. z oslabljenim pomenom, v zvezi z za izraža omejevanje lastnosti, značilnosti na navedbo koga: kritiki so film razglasili za pornografski; razglasiti imenovanje za neveljavno; izraz so razglasili za germanizem; razglasiti koga za goljufa; javno razglasiti trditev za neresnično 5. nekdaj javno prebrati, navadno mestne, občinske uredbe: birič je pred cerkvijo razglasil nove predpise 6. zastar. objaviti: pesmi je razglasil nekaj let pred svojo smrtjo ◊ jur. razglasiti za mrtvega razglasiti, da pogrešana oseba velja pravno za mrtvo; rel. razglasiti za dogmo; razglasiti za svetnika razglašèn -êna -o tudi razglášen -a -o 1. deležnik od razglasiti: bila je razglašena za najboljšo športnico leta 2. knjiž. znan, slaven: igrati delo najbolj razglašenega sodobnega dramatika 3. knjiž. razvpit: v mladosti je bil razglašen ženskar / razglašeno zabavišče ♪
  22.      razglášati  -am nedov. (á) 1. uradno sporočati javnosti: razglašati rezultate glasovanja; razglašati po radiu, v časopisu / kresovi so razglašali nevarnost; sirene razglašajo alarm / napis razglaša, da je cesta zaprta opozarja // ekspr. razširjati, učiti: razglašati nove ideje; ne razglašaj krivih naukov // ekspr. pripovedovati, sporočati veliko ljudem: ne razglašaj svojih težav; povsod je razglašal, da se bo poročil; razglašala je, kar bi moralo ostati skrivnost / ne razglašajte vsem, kaj se je zgodilo / pesmi bodo razglašale tvojo lepoto 2. uradno sporočati javnosti, da kaj začne a) obstajati, potekati: razglašati splošno mobilizacijo b) veljati: razglašati ustavo // v zvezi z za uradno sporočati javnosti, da ima kdo določen položaj, naziv: razglašati za predsednika republike, za vladarja 3. uradno priznavati določeno dejstvo, ugotovitev: po določenem času razglašajo pogrešane za mrtve / razglašati dokumente za neveljavne; razglašati trditev za neresnično 4. z oslabljenim pomenom, v zvezi z za izraža omejevanje lastnosti, značilnosti na navedbo koga: nekatere ljudi so razglašali za manjvredne; ne razglašaj me za lažnivca; vsega ne smeš razglašati za napako; začeli so se razglašati za Slovence 5. nekdaj javno prebirati, navadno mestne, občinske uredbe: birič je razglašal, kdaj in kje bo semenj 6. zastar. objavljati: kritike je razglašal v različnih časopisih razglášati se star. slišati se: zvonjenje se je razglašalo po vsej dolini razglášan -a -o: pogosto razglašana obvestila ♪
  23.      razglobíti  -ím dov., razglóbil (ȋ í) knjiž., redko premisliti, razmisliti: vso stvar mora še razglobiti ♪
  24.      razglódati  -am tudi -glójem, tudi razglôdati -am dov., razglódaj razglódajte tudi razglóji razglójite tudi razglôdaj razglôdajte tudi razglodájte; tudi razglodála (ọ́; ó) glodajoč zelo poškodovati, uničiti: črvi so razglodali pohištvo; miši so razglodale krompir / knjiž. bolezen ji je razglodala obraz ♪
  25.      razgnáti  -žênem dov., stil. razženó (á é) 1. narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem, da več oseb, živali ni več skupaj, na enem mestu: policija je razgnala demonstrante; pes razžene kokoši / zavedne učitelje so med vojno razgnali v različne kraje / ekspr. razgnati zborovanje // ekspr. narediti, da česa ni več: veter razžene oblake / doživetje mu bo razgnalo žalost pregnalo 2. s pritiskom od znotraj povzročiti, da kaj poči, razpade: voda je zmrznila in razgnala cevi; brezoseb. vazo je razgnalo; pren., ekspr. izpovej se, sicer te bo razgnalo 3. brezoseb., ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: razgnalo ga bo od jeze, ljubosumnosti ● ekspr. vojaki so ob umiku razgnali most razstrelili; zastar. razgnati parlament razpustiti; ekspr. tako sem žalosten, da mi bo razgnalo srce zelo ♪

   80.034 80.059 80.084 80.109 80.134 80.159 80.184 80.209 80.234 80.259  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA