Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (79.934-79.958)



  1.      ránca  -e ž () etn. dolg ploščat splavarski čoln: splav z ranco
  2.      ránč  -a m () v ameriškem okolju veliko živinorejsko posestvo: na ranču gojiti govedo; farme in ranči
  3.      ránčar  -ja m () v ameriškem okolju lastnik ranča ali delavec na njem: rančar je prodal veliko živine; rančarji in farmarji
  4.      ránčarski  -a -o prid. () nanašajoč se na rančarje ali ranč: rančarski voz; rančarska družina / rančarski delavec
  5.      rándati  -am nedov. () star. nerodno, okorno hoditi: počasi randati čez travnik
  6.      rándi  -ja m () pog. ljubezenski sestanek, zmenek: imeti randi z dekletom; iti na randi
  7.      ráng  -a m () publ. mesto, položaj koga glede na naslov, ugled: ljudje različnega ranga / biti po rangu prvi, zadnji / umetnik najvišjega ranga najvišje kakovostne skupinesoc. razvrstitev glede na višjo ali nižjo stopnjo, količino // navadno s prilastkom stopnja, enaka stopnji, določeni s prilastkom: ta šola ima rang fakultete / dvigniti diplomatsko predstavništvo na rang veleposlaništva na stopnjo; neskl. pril.: rang lestvica priljubljenosti; rang lista in ranglista najboljših strelcev
  8.      rangírati  -am dov. in nedov. () publ. razvrstiti po mestu, položaju glede na naslov, ugled: rangirati povabljene / ta poklic visoko rangira je ugledensoc. razvrstiti glede na višjo ali nižjo stopnjo, količino
  9.      ránica  -e ž (á) manjšalnica od rana: ranice si je razkužil z alkoholom; na roki je imel polno ranic / slabe novice so povzročale ranice v njegovem srcu
  10.      raníca  -e ž (í) rabi se samostojno ali kot prilastek rastlina, ki zgodaj dozori, ali njen sad: ranica že cveti / češnja, hruška ranica
  11.      ranína  -e ž (í) 1. trta, katere grozdje zgodaj dozori, ali grozdje te trte: zasaditi ranino / ranino so že obrali; mošt iz ranine 2. agr., v zvezi radgonska ranina trta s srednje velikimi, podolgovatimi grozdi z okroglimi, rumeno zelenimi jagodami, ki se goji v okolici Gornje Radgone: gojiti šipon in radgonsko ranino // kakovostno belo vino iz grozdja te trte: izpiti liter radgonske ranine
  12.      raníti  in rániti -im, tudi rániti -im dov. ( á ā; á ) povzročiti rano, rane: med pretepom je ranil več ljudi; raniti žival; raniti do krvi; raniti se ob oster rob; raniti v roko; raniti z nožem, ugrizom; krogla ga je močno, ekspr. težko ranila / smrtno se raniti / raniti drevo // ekspr. povzročiti duševno bolečino, trpljenje: ranil jo je z nepremišljenimi besedami; njen posmeh ga je ranil do živega, do dna srca zelo / raniti nečimrnost, ponos koga prizadeti ránjen -a -o: biti ranjen v roko; ranjen ponos; ranjen vojak; iz ranjene smreke teče smola; od ljubezni ranjeno srce; smrtno ranjen; sam.: pomagati ranjenemu
  13.      ránjak  -a m () bot. travniška rastlina s pernatimi listi in rumenimi ali rdečkastimi metuljastimi cveti v socvetju, Anthyllis: ranjak raste na manj rodovitnih tleh; ranjak in nokota
  14.      ránjati  -am nedov. (á) redko ranjevati: med plezanjem so mu skale ranjale roke / s svojimi besedami mu je ranjal srce
  15.      ránko  prisl. () nar. dolenjsko za izražanje približne, dozdevne podobnosti; kakor: ustavil se je, ranko da bi se rad nekaj pogovoril / ranko nejevoljen nekako, nekam
  16.      ranljív  -a -o prid. ( í) ki se da (lahko) raniti: ranljiva mesta na telesu; oko je zelo ranljivo // ekspr. ki se mu hitro povzroči duševna bolečina, trpljenje: ne draži ga, saj veš, kako ranljiv je / ranljivo srce ● ekspr. dobro pozna njegove ranljive točke, ranljiva mesta ve, kaj ga najbolj boli, prizadene; ekspr. ranljiva mesta obrambe, utrdbe mesta, na katerih se more obramba, utrdba najbolj prizadeti
  17.      ranljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost ranljivega: ranljivost organa, telesa / ekspr. duševna ranljivost / ekspr. ranljivost sovražnikove obrambe
  18.      ráno...  prvi del zloženk (á) nanašajoč se na ran, zgodnji: ranojesenski, ranoklasicističen
  19.      ránost  -i ž (á) star. zgodnost: ranost ure / ranost krompirja
  20.      ránta  -e ž () debelejši drog: pritrditi klopotec na ranto; privzdigniti hlod z ranto / pred gostilno privezati konja k ranti; rante kozolca latenar. koroško sekati rante drevesa z debli za drogove
  21.      ranžírati  -am nedov. in dov. () žel. razstavljati in sestavljati vlake: ranžirati s staro lokomotivo / ranžirati vagone, vlak ● publ. ranžirati pred kom drugim biti glede na naslov, ugled pred njim
  22.      rapálski  -a -o prid. () zgod., navadno v zvezi rapalska pogodba 12. novembra 1920 sklenjena pogodba v Rapallu o določitvi mej med Italijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev
  23.      rapidográf  -a m () teh. nalivnemu peresu podobna priprava za pisanje, risanje s tušem: risati z rapidografom; znamke rapidografov
  24.      rapír  -ja m () nekdaj ozek, ostro koničast, navadno lahek meč, zlasti za vbadanje: potegniti rapir iz nožnice; dvobojevati se z rapirjem; pren. rapir kritike je usmeril na moderne pesnike
  25.      rapóntika  -e ž (ọ́) bot. alpska rastlina z rožnatimi ali škrlatnimi cveti v koških, Rhaponticum: tam rastejo košutniki, jegliči in rapontike

   79.809 79.834 79.859 79.884 79.909 79.934 79.959 79.984 80.009 80.034  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA