Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (78.659-78.683)


  1.      priročíti  -ím dov., priróčil (ȋ í) šport. dati, pritegniti roko k telesu: odročiti in priročiti ♪
  2.      priróčnik  in prirôčnik -a m (ọ̑; ȏ) knjiga, publikacija, ki na pregleden način vsebuje podatke, navodila o čem: izdati, napisati priročnik / jezikovni, kuharski priročnik; priročnik o gobah / priročnik za učitelje / ta knjiga bo koristen priročnik ♪
  3.      prirôčnost  in priróčnost -i ž (ō; ọ̄) lastnost, značilnost priročnega: priročnost priprave / hvaliti priročnost koga pripravnost ♪
  4.      priróda  -e ž (ọ̑) narava: a) raziskovati prirodo; ta element je v prirodi v obliki spojin; zakoni prirode / neživa, živa priroda b) priroda ga je obdarila s številnimi lepimi lastnostmi; vznes. darovi matere prirode c) spreminjati prirodo; lepota prirode; ljubezen do prirode č) človeška priroda / razpravljati o prirodi države; priroda spoznanja / način dela, ki ustreza prirodi stvari d) govoriti o prirodi določene bolezni / z oslabljenim pomenom napake tehnične prirode tehnične napake e) človek z nežno, lirsko prirodo / po prirodi je za vse brezbrižen ♪
  5.      prirodnína  -e ž (ȋ) knjiž. kar nastopa v naravi: anorganske, organske prirodnine; zbirka prirodnin ∙ knjiž. dohodek v denarju in prirodninah naturalijah ♪
  6.      prirodnják  -a m (á) pripadnik primitivnega ljudstva: raziskovati življenje prirodnjakov; vraže pri prirodnjakih ● knjiž. biti prirodnjak naturist ♪
  7.      priródnost  -i ž (ọ̑) naravnost: dekoracija vzbuja vtis prirodnosti / vlogo je zaigrala s prisrčno prirodnostjo; prirodnost gibanja / slikanje življenjskih pojavov v vsej njihovi prirodnosti ♪
  8.      prirodopís  -a m (ȋ) 1. šol., nekdaj učni predmet v osnovni šoli, ki obsega botaniko, zoologijo in somatologijo: znanje prirodopisa / prirodopis človeka, živalstva 2. star. naravoslovje: področje prirodopisa ♪
  9.      prirodoznánstvo  -a s (ȃ) naravoslovje: časopis za poljudno prirodoznanstvo ♪
  10.      prirogovíliti  -im dov. (í ȋ) ekspr. priti, povzročajoč nemir s hrupnim vedenjem: pozno ponoči je pijan prirogovilil domov / od kod si pa ti prirogovilil tako zgodaj prišel ♪
  11.      prirómati  -am dov. (ọ̑) 1. rel. priti k romarski cerkvi, v sveti kraj: priromati na Brezje 2. ekspr. pripotovati, priti: priromal je naravnost iz Pariza ∙ ekspr. vaše pismo je priromalo prepozno do nas prepozno smo ga dobili, prejeli ♪
  12.      priropotáti  -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) ekspr. ropotajoč pripeljati: tovornjak, voz priropota na dvorišče; mimo je priropotal vlak / fant je priropotal z motorjem / priropotati v sobo v škornjih ropotajoč priti ♪
  13.      prirožljáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. rožljajoč priti: prirožljati z verigo / po cesti je prirožljal buldožer rožljajoč pripeljal ♪
  14.      prisàd  tudi prísad -áda m (ȁ á; í á) ognojitev: prišlo je do prisada; prisad rane / prisad se je predrl ◊ med. plinski prisad huda okužba z nabiranjem plina v tkivu; poporodni ali porodni prisad okužba porodnice med porodom ali po njem; med., vet. vranični prisad kužna bolezen goveda, konj, prašičev s povečano vranico, nalezljiva tudi za človeka ♪
  15.      prisánjati  -am dov. (á) 1. knjiž. ustvariti v sanjah, mislih: prisanjati srečo; prisanjati si dom; junak, kot si ga je prisanjala v srcu / sanjal je o sreči, pa prisanjal smrt dočakal 2. ekspr. sanjajoč, zamišljeno priti: prisanjati domov / vetrič prisanja skozi okno zapiha prisánjan -a -o: prisanjana pot v prihodnost ♪
  16.      prisijáti  -síjem dov., prisijál (á ȋ) sijoč se pojaviti: izza gore je prisijalo sonce / v klet so prisijali sončni žarki; pren. prisijalo nam je upanje ♪
  17.      prisíla  -e ž (ȋ) glagolnik od prisiliti ali prisiljevati: narediti prostovoljno, brez prisile; državna, fizična, pravna prisila // kar koga prisili, prisiljuje k čemu: ta nevarnost bo najboljša prisila za dobro gospodarjenje; sla po uživanju mamil mu je postala prisila ♪
  18.      prisíliti  -im dov. (í ȋ) s silo, pritiskom narediti, povzročiti, da kdo kaj naredi, dela, česar noče, ne želi: prisiliti koga k molku; prisiliti koga z orožjem, s palico; prisilili so ga, da je vse prodal / prisiliti koga v zakon // narediti, povzročiti, da kdo kaj naredi, dela sploh: s svojimi besedami ga je prisilil k razmišljanju; prisilil se je, da se ne bi tega spominjal / neznosne razmere so jih prisilile k uporu; slabost ga je prisilila, da je spet legel / ekspr. prisiliti reko, da žene turbine ● ekspr. prisiliti nasprotnika na kolena pokoriti, premagati ga prisíljen -a -o 1. deležnik od prisiliti: tega ni storil prostovoljno, bil je prisiljen 2. ki ne kaže resničnega razpoloženja: prisiljen smeh; prisiljene solze / njegova vljudnost je bila hladna, prisiljena 3. ki ni v skladu z logičnim, naravnim: prisiljene podobe, primere v pesmi; prisiljena izgovarjava / ta domneva se zdi prisiljena neutemeljena ● bil je prisiljen prositi za posojilo moral je; prisiljena reč ni dobra če mora kdo kaj storiti proti svoji volji, ima to navadno slabe posledice; prisl.: prisiljeno se smehljati; biti prisiljeno prijazen ♪
  19.      prisílnica  -e ž (ȋ) prisilna delavnica: delati v prisilnici ♪
  20.      prisílnost  -i ž (ȋ) dejstvo, da je kaj prisilno: uspešnost učenja se je zaradi prisilnosti zmanjšala / prisilnost pravnih norm ● največja prisilnost ni zunanji svet, temveč pomanjkanje moralne moči prisila ♪
  21.      prisípati  -am tudi -ljem nedov. (ȋ ȋ) s sipanjem dodajati: prisipati sol v posodo; prisipati zemljo k sadiki ♪
  22.      priskákati  in priskakáti -skáčem, stil. priskákati -skákam dov., priskáčite, tudi priskákaj, tudi priskakájte (á á á; á) skakajoč priti: iz gozda je priskakal zajec; žabe priskačejo na breg / iz hiše so priskakali trije otroci; pes jim je priskakal naproti ● publ. priskakal si je odlično uvrstitev na tekmovanju v skokih je dosegel ♪
  23.      priskakljáti  -ám dov. (á ȃ) skakljajoč priti: po travi priskaklja kos / pes mu je priskakljal naproti // ekspr. lahkotno priti: natakarica je hitro priskakljala k mizi / potok priskaklja izpod hriba priteče ♪
  24.      priskakováti  -újem nedov. (á ȗ) s skoki se približevati določenemu kraju, stvari: priskakovati in odskakovati priskakováje 1. deležnik od priskakovati: priskakovaje se bližati 2. nar. priložnostno ob drugem delu: ves dan je delala na polju, kuhala pa je priskakovaje ♪
  25.      priskočíti  -skóčim dov. (ȋ ọ̑) 1. hitro stopiti h komu: priskočil je in ji pomagal pobirati; priskočila sta dva moža in ju ločila / priskočil je iz bližnje hiše in jo rešil prihitel, pritekel 2. navadno v zvezi priskočiti na pomoč pomagati: v stiski jim je vedno priskočil na pomoč / delovna organizacija mu je priskočila na pomoč pri nakupu stanovanja ● publ. priskočil si je zlato medaljo na tekmovanju v skokih je dobil ♪

   78.534 78.559 78.584 78.609 78.634 78.659 78.684 78.709 78.734 78.759  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA