Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (78.634-78.658)


  1.      priprošnjíca  -e ž (í) ženska oblika od priprošnjik: zahvalil se je priprošnjici, ona pa se je samo nasmehnila ♪
  2.      priprošnjík  -a m (í) 1. star. kdor prosi koga, da usliši prošnjo, izpolni željo komu: zahvaliti se neznanemu priprošnjiku / on je bil večkrat moj priprošnjik pri gospodinji 2. rel. kdor je zveličan in prosi Boga, da usliši prošnjo, izpolni željo komu: mučenci bodo njihovi priprošnjiki; ta svetnik je priprošnjik za zdravje ♪
  3.      priprtína  -e ž (í) knjiž., redko reža, špranja (zaradi česa priprtega): skozi vratno priprtino je svetila luč ♪
  4.      pripúhati  -am dov. (ū) ekspr. puhajoč priti, pripeljati: vlak pripuha na postajo / v hišo je pripuhal vojak prisopihal ♪
  5.      pripúst  -a m (ȗ) glagolnik od pripustiti: pripust k izpitu / pripust svinje k merjascu ♪
  6.      pripustíti  -ím dov., pripústil (ȋ í) 1. knjiž. spustiti, pustiti: kdo ga je pripustil v sobo / k skledi ni pripustil nobenega drugega psa / pripustiti koga k izpitu dovoliti mu, da ga dela 2. star. dopustiti: pripustil je, da je vino odteklo / mogoče je pa le res, je pripustil oče / da bi se zaradi takih stvari prepirali, ni nikoli pripustil dovolil ● star. pripustiti komu kako delo prepustiti; nar. pripustiti tele (h kravi) spustiti, dati ga h kravi, da sesa ◊ vet. krava, svinja je že pripustila je že dobila mleko v vime v končnem obdobju brejosti; krava pri molži pripusti naredi, povzroči, da doteka mleko iz mlečne žleze v vime; pripustiti samico (k samcu) pripeljati samico k samcu zaradi oploditve pripuščèn -êna -o: ne biti pripuščen k maturi; pripuščena telica ♪
  7.      pripúščati  -am nedov. (ú) 1. knjiž. spuščati, puščati: pripuščati zapornike v umivalnico / redkokoga pripuščajo k izpitu redkokomu ga dovoljujejo delati 2. star. dopuščati: čeprav se ni strinjal z njihovimi dejanji, jih je vendar pripuščal / besedilo pripušča tudi drugačno razlago / ne pripuščam, da bi se zaradi tega prepirala ne dovoljujem ◊ vet. opazil je, da krava že pripušča dobiva mleko v vime v končnem obdobju brejosti ♪
  8.      priracáti  -ám dov. (á ȃ) racaje priti: race priracajo do vode / ekspr.: otrok priraca iz sobe; s svojimi debelimi nogami je komaj priracala po stopnicah ♪
  9.      priračúnati  -am dov. (ȗ) povečati vsoto za določen znesek: priračunati obresti h glavnici ♪
  10.      priračunávati  -am nedov. (ȃ) povečevati vsoto za določen znesek: priračunavati prevozne stroške k ceni blaga ♪
  11.      prirájžati  -am dov. (ȃ) star. pripotovati: prirajžati od daleč / no, pa sem prirajžal prišel ♪
  12.      priraslíka  -e ž (í) bot. rastlina, ki raste na drugi rastlini in ima lastno presnovo; epifit ♪
  13.      priràst  -ásta m (ȁ á) 1. kar priraste v določenem razdobju: letni prirast lesa; prirast na hektar gozda / prirast pri govedu / prirast prebivalstva 2. glagolnik od prirasti: hiter prirast lesa ♪
  14.      prirást  -í in -i ž (ȃ) redko prirast m, prirastek: letna prirast lesa ♪
  15.      prirásti  -rástem in -rásem dov., prirásel in prirástel (á) 1. z rastjo postati večji a) po obsegu, količini: to drevo je letos le malo priraslo / sekati v gozdovih več kot priraste b) po teži: v dveh mesecih biki niso skoraj nič prirasli // povečati se, pomnožiti se z novimi osebki: čreda je čez poletje prirasla za nekaj telet / v zadnjem letu je prebivalstvo precej priraslo // dodatno, zraven zrasti: posekal je drevesa, ki so prirasla / ekspr. v trgu so v teh letih prirasle nove hiše so jih postavili 2. rastoč seči kam: trta je prirasla do vrha strehe / ekspr. brada kralja Matjaža je že sedemkrat prirasla okoli mize se rastoč ovila // rastoč priti, pojaviti se iz česa: iz zemlje je prirasla vrtnica / prvi zob mu je že prirasel iz čeljusti prirásti se z rastjo postati povezan, združen s čim: mišica se priraste na kost; odrezani prst se je že prirasel / bršljan se je prirasel na drevo ● ekspr. fant jim je kmalu prirasel k srcu vzljubili so ga; ekspr. ti kraji so mu prirasli k srcu rad zahaja vanje, živi v njih; obstal je, kakor bi k tlom prirasel mirno, nepremično; šalj. duša se mu je prirasla kljub starosti še ne bo kmalu umrl priráščen -a -o: bukev je trdno priraščena na skalo ∙ ekspr. ta pa nima priraščenega jezika spretno in veliko govori ♦ med. priraščeni jezik; priraščena pljuča; prim. prirasel ♪
  16.      prirastlína  in priraslína -e ž (í) med. kar se bolezensko, nenormalno priraste: črevesna, srčna prirastlina ♪
  17.      priráščati  -am nedov. (á) z rastjo postajati večji a) po obsegu, količini: nekatere vrste drevja hitro priraščajo b) po teži: govedo te pasme počasi prirašča // povečevati se, pomnoževati se z novimi osebki: prebivalstvo še prirašča priráščati se z rastjo postajati povezan, združen s čim: mišica se prirašča na kost / bršljan se prirašča na steno ♪
  18.      priravnáti  -ám dov. (á ȃ) knjiž. prilagoditi: nekatere živali priravnajo barvo okolju / znal se je priravnati potrebam časa ♪
  19.      priravnávati  -am nedov. (ȃ) knjiž. 1. prilagajati: priravnavati način življenja okolju 2. primerjati: novega romana ni mogoče priravnavati s prejšnjimi ♪
  20.      priríbati  -am dov. (ȋ) pog., ekspr. s prizadevanjem priti do česa: priribal je do tretje gimnazije; priribal se je, jo je do poveljnika ♪
  21.      priríniti  -em dov. (í ȋ) 1. z rinjenjem spraviti kam: pririniti težko mizo do vrat / pririniti nasprotnika do roba prepada / pririniti pokvarjen avtomobil k mehaniku 2. ekspr. počasi, s težavo priti: po dveh urah sta pririnila do planinske koče / tovornjak je pririnil na vrh klanca / sonce je že pririnilo nad hišo 3. ekspr. pririti, prilesti: hrošči so pririnili iz zemlje // prikliti, prirasti: posejana pšenica je pririnila iz zemlje 4. ekspr. shajati: nekako bomo že pririnili čez zimo ● ekspr. pririnili smo do oktobra smo že v oktobru; ekspr. pririnil je čez šestdeseto star je že šestdeset let priríniti se ekspr. 1. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: pririnil se je iz množice; pririniti se skozi grmovje 2. s prizadevanjem priti do česa: nazadnje se je pririnil do direktorja; pririnil se je do oficirja; pog. komaj jo je pririnil do preddelavca ♪
  22.      priríti  -ríjem dov., priríl in prirìl (í ȋ) 1. z ritjem priti kam: divji prašič je priril do konca njive / krt je priril iz zemlje 2. ekspr. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: možakar je priril skozi grmovje; pririti se v sredino gruče / sonce se je pririlo skozi oblake / iz sena je priril zaspan hlapec ∙ ekspr. da le pririjemo do pomladi, potem bo lažje prebijemo, vzdržimo; ekspr. resnica je vendarle pririla na dan je kljub nasprotnemu prizadevanju postala znana, se razvedela ♪
  23.      prirobántiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. glasno govoreč, preklinjajoč priti: slišal sem ga, ko je prirobantil nazaj ♪
  24.      prirobíti  in priróbiti -im dov. (ȋ ọ́) teh. nekoliko zakriviti, upogniti na robu: prirobiti pločevino ♪
  25.      priróbnica  -e ž (ọ̑) teh. kolobarjasta plošča na koncu cevi za povezavo z drugo cevjo: cev s prirobnico; prikovičena prirobnica ♪

   78.509 78.534 78.559 78.584 78.609 78.634 78.659 78.684 78.709 78.734  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA