Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (78.084-78.108)


  1.      právkaršnji  -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se a) na najbližjo, neposredno preteklost: pravkaršnji dogodki; pravkaršnje besede b) na sočasnost dogajanja v preteklosti ali sedanjosti, gledano s stališča govorečega: pogovarjali so se o pravkaršnjih sopotnikih ♪
  2.      právljica  -e ž (á) 1. lit. pripoved, v kateri se dogajajo neverjetne, samo v domišljiji mogoče stvari in v kateri navadno zmaga dobro: pravljica pripoveduje o treh bratih; otroci radi berejo, poslušajo pravljice; bilo je lepo kot v pravljici zelo; dve leti sta živela kot v pravljici zelo srečno, brez skrbi / ljudske pravljice; živalske pravljice v katerih nastopajo poosebljene živali / Andersenove pravljice; pren., ekspr. ali je bila ta čudovita glasba res samo pravljica // navadno s prilastkom po taki pripovedi ustvarjeno umetniško delo sploh: filmska, glasbena pravljica / Shakespearova Zimska pravljica 2. ekspr. neresnična izjava, pripoved: njegovi pravljici nihče ne verjame; take pravljice pripoveduj komu drugemu / kdo si je izmislil pravljico, da nas bodo napadli laž, lažno vest; morda je pa le nekaj resnice v pravljicah o njem govoricah 3. kar je zelo lepo, čudovito: pisane barve, utripajoče luči, vodometi — vse to je ustvarilo pravljico / pog. in njihova vila! Pravljica, ti pravim 4. pripoved, izročilo o kakem zgodovinskem dogodku, osebi, navadno z izmišljenimi, domišljijskimi sestavinami: ti podatki potrjujejo pravljico, da so tu nekdaj živeli Huni; pravljice o turških napadih ● ekspr. parna lokomotiva bo kmalu le še pravljica kmalu ne bo več v rabi; ekspr. ta stara pravljica se je pri njih že večkrat ponovila to se je pri njih že večkrat zgodilo; ekspr. takrat je doživljal pravljico svojega življenja najlepše, najsrečnejše obdobje; ekspr. ne misli, da boš dobil princeso iz pravljice izjemno lepo, dobro žensko (za ženo) ♪
  3.      právljičar  -ja m (á) kdor pripoveduje pravljice: poslušati pravljičarje; on je dober pravljičar / ljudski pravljičar // kdor piše ali zbira, zapisuje pravljice: pravljičar je izdal novo zbirko pravljic; pravljičar Andersen ♪
  4.      právljičarka  -e ž (á) ženska, ki pripoveduje pravljice: pravljičarka mu je povedala novo varianto pravljice / ljudska pravljičarka // ženska, ki piše ali zbira, zapisuje pravljice: pravljičarka je izdala novo knjigo pravljic ♪
  5.      pravljíčiti  -im nedov. (í ȋ) knjiž., redko 1. pripovedovati, izmišljati si a) pravljice: ded je znal dobro pravljičiti b) neverjetne, neuresničljive stvari: rad sanjari in pravljiči 2. delati kaj tako, kot je v pravljici: megla je pravljičila pokrajino pravljíčiti si delati si utvare, slepiti se: ni si pravljičil, da bo pot lahka ♪
  6.      právljičnost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost pravljičnega: pravljičnost motiva, zgodbe // ekspr. lepota, čudovitost: pravljičnost zimskega gozda 2. kar je mogoče samo v domišljiji: take pravljičnosti v sicer realistični povesti motijo ♪
  7.      právnica  -e ž (ȃ) strokovnjakinja za pravo: zdravnice in pravnice / pog. pravnice iz prvega letnika slušateljice prava ♪
  8.      právnik  -a m (ȃ) strokovnjak za pravo: pravniki in ekonomisti / diplomirani pravnik / pog. pravniki iz višjih letnikov slušatelji prava ♪
  9.      právniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pravnike: pravniški poklic; pravniško zborovanje / ekspr. hladna pravniška logika / pravniški študij pravni študij ♪
  10.      právništvo  -a s (ȃ) dejavnost pravnikov: značilnosti pravništva / opustiti pravništvo pravniški poklic; dosežki slovenskega pravništva pravnikov ♪
  11.      pravno...  ali právno... prvi del zloženk (ā) nanašajoč se na praven: pravnomočen, pravnoprimerjalen, pravnozgodovinski ♪
  12.      pravnomôčnost  -i ž (ó) jur. lastnost, značilnost pravnomočnega: pravnomočnost odločbe, sodbe ♪
  13.      právnost  -i ž (ā) knjiž. skladnost s pravnimi predpisi: prizadevati si za pravnost odločbe ♪
  14.      právnozgodovínski  -a -o prid. (ā-ȋ) nanašajoč se na pravno zgodovino: pravnozgodovinski problemi / pravnozgodovinska študija ♪
  15.      právnúk  -a m (ȃ-ū) vnuk sina ali hčere: ima tri vnuke in pet pravnukov / ekspr. tega se bodo spominjali še naši pravnuki daljni potomci ♪
  16.      právnúkinja  -e ž (ȃ-ū) vnukinja sina ali hčere: pravnuki in pravnukinje ♪
  17.      právo  -a s (ȃ) 1. pravila, ki urejajo odnose v določeni družbeni skupnosti in določajo kazni za kršitev teh pravil: reformirati pravo; zgodovina prava / cerkveno pravo // veda o tem: študirati pravo; razvoj prava / pog. vpisati se na pravo pravno fakulteto ♦ jur. avtorsko pravo ki ureja pravice avtorjev; civilno pravo ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; dedno, delovno, finančno pravo; kazensko pravo pravna pravila, ki obsegajo kazensko materialno, kazensko procesno pravo ter pravo izvrševanja kazenskih sankcij; lastninsko pravo; materialno pravo pravna pravila, ki določajo vsebino pravic in dolžnosti pravnih subjektov; mednarodno pravo ki ureja pravna razmerja med državami in odnose v mednarodni skupnosti; menično pravo; naravno pravo; obče pravo; običajno pravo nezapisano pravo, ki temelji na ustaljeni rabi in pravnem prepričanju o njegovi obveznosti; osebno pravo ki ureja osebnostne pravice fizičnih in pravnih oseb; pomorsko pravo ki ureja pravna razmerja v pomorstvu; procesno pravo; rimsko pravo civilno pravo rimske sužnjelastniške družbe; upravno pravo; rel. božje pravo pravila, izražena zlasti v desetih božjih zapovedih; soc. materinsko pravo dejstvo, da se določa sorodstvo samo po materi; zgod. gorsko pravo v fevdalizmu pravila, ki urejajo pravna razmerja med gorskim gospodom in zakupniki 2. zastar. pravica: braniti svoje pravo; spoštovati naravna prava človeka ♪
  18.      pravo... 1 prvi del zloženk nanašajoč se na pravi: pravočasnost, pravokotnik, pravopis ♪
  19.      pravo... 2 prvi del zloženk nanašajoč se na pravo: pravobranilec, pravosoden, pravotvoren ♪
  20.      pravobranílstvo  -a [tudi u̯s] s (ȋ) jur., navadno v zvezi javno pravobranilstvo organ družbenopolitične skupnosti, ki zastopa družbenopolitično skupnost, javne zavode in sklade v premoženjskih zadevah ♪
  21.      pravočásnost  -i ž (á) lastnost, značilnost pravočasnega: pravočasnost prihoda, pritožbe ♪
  22.      pravokótnica  -e ž (ọ̑) geom. premica, pravokotna na dano črto ali dano ploskev: načrtati pravokotnico na ploskev, premico; pravokotnica ploskve, premice ♦ fiz. vpadna pravokotnica ♪
  23.      pravokótnik  -a m (ọ̑) 1. geom. četverokotnik z enakima nasprotnima stranicama in enakimi koti: narisati pravokotnik; izračunati obseg, ploščino pravokotnika 2. kar je po obliki podobno temu liku: razrezati testo na pravokotnike; vzorec v obliki pravokotnikov ♪
  24.      pravokótniški  -a -o prid. (ọ̑) ki ima obliko pravokotnika: pravokotniška odprtina / knjiž., redko nizka pravokotniška soba pravokotna ♪
  25.      pravokótnost  -i ž (ọ̑) lastnost, stanje pravokotnega: pravokotnost robov / pravokotnost poslopja, sobe ♪

   77.959 77.984 78.009 78.034 78.059 78.084 78.109 78.134 78.159 78.184  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA