Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (77.334-77.358)


  1.      poruváti  -rújem tudi porúvati -am dov., poruvál tudi porúval (á ú; ū) 1. drugega za drugim izruvati: poruvati kole iz zemlje / vihar je poruval drevesa 2. populiti: poruvati korenje, repo; poruvati plevel s koreninami vred / zobozdravnik mu je poruval zobe ♪
  2.      posabljáti  -ám dov. (á ȃ) knjiž. s sabljo drugega za drugim usmrtiti: v boju so posabljali vse sovražne vojake / posabljati glave ♪
  3.      posàd  -áda m (ȁ á) zastar. izmena: delati v dveh posadih / za okvare je bil odgovoren ves posad ♪
  4.      posáda  -e ž (ȃ) 1. star. izmena: delati v dveh posadah / nočna posada / vsa posada je že pripravljena za delo 2. zastar. posadka: težko stanje posade ♪
  5.      posadíti  -ím dov., posádil (ȋ í) 1. drugega za drugim vsaditi: posaditi drevje na vrtu; posaditi zelje / posaditi fižol, krompir / posaditi češnjo vsaditi // s sajenjem narediti, da je, raste kaj na vsej površini: posaditi vrt s sadjem 2. narediti, da kdo kam sede: posaditi koga na konja, v udoben stol; posaditi otroka na kolena, v naročje; posadil sem se na klop, za mizo / posaditi gosta na kavč, na svojo levico; posadili so nas v avtomobile in odpeljali / ekspr. na glavo je posadil klobuk dal // ekspr. položiti, vreči: posadil ga je na tla; poskusil ga je posaditi v sneg ● ekspr. posadili te bomo na zatožno klop za svoje dejanje, ravnanje se boš moral zagovarjati; ekspr. posadili so ga za eno leto pod ključ zaprli so ga posajèn -êna -o: s trto posajeni hribčki; v skalnato pobočje posajene hiše ♦ gastr. posajeno jajce ocvrto jajce s celim, nezakrknjenim rumenjakom ♪
  6.      posádka  -e ž (ȃ) 1. osebje, ki je v službi a) na ladji: posadka se je že zbrala; vkrcanje posadke; prostori za posadko / napisati seznam posadke / ladijska posadka b) na letalu, vesoljski ladji: letalo je strmoglavilo, rešili so se le trije člani posadke / poleti s človeškimi posadkami / posadka letala 2. skupina športnikov, ki nastopa v čolnu, jadrnici, bobu: na tekmovanju sta nastopili dve jugoslovanski posadki / na državno veslaško prvenstvo ni bilo vseh posadk 3. enota ali skupina vojakov, razporejena v kraju, tanku, letalu: posadke v bližnjih vaseh so bile precej močne; poveljnik posadke / mestna posadka / posadka (tanka) mora imeti dovolj prostora 4. redko ekipa: na kraj nesreče so takoj prišle reševalne posadke ♪
  7.      posádnik  -a m (ȃ) v carski Rusiji namestnik kneza za upravljanje mesta ali voljeni upravitelj mesta: zbrali so se vsi posadniki / mestni posadnik ♪
  8.      posahníti  in posáhniti -em dov. (ȋ á) drug za drugim usahniti: studenci so posahnili / vse rože v vrtu so posahnile ♪
  9.      posájati  -am nedov. (á) 1. drugega za drugim vsaditi: posajati rože / na vrtu je posajal krompir 2. povzročati, da se kdo znajde v sedečem položaju: otroke je drugega za drugim posajal na voz / žena je goste posajala za mizo / ekspr. klobuk je navadno trdo posajal na glavo dajal ♪
  10.      posámič  prisl. (ȃ) izraža, da je dejanje ločeno izvedeno in porazdeljeno na večje število enot: učenci naj najprej berejo posamič, potem pa skupno; gostje prihajajo posamič ali v skupinah; vstopajte posamič po eden / če so bile veje pretežke, sta jih vlačila posamič vsako zase / redko vsako jajce zavij posamič posebej, zase ♪
  11.      posámičnik  -a m (ȃ) knjiž. posameznik: opomin je bil namenjen vsem, ne samo nekaterim posamičnikom ♪
  12.      posámičnost  -i ž (ȃ) posameznost: pred njim je oživela vsaka posamičnost / posamičnost stvari ♪
  13.      posámnik  -a m (ȃ) zastar. posameznik: družba ni samo vsota posamnikov ♪
  14.      posamostáliti  -im dov. (ā ȃ) lingv. dati besedi, ki ni samostalniška, samostalniške lastnosti: posamostaliti pridevnik posamostáljen -a -o: posamostaljeni izrazi ♪
  15.      posamotáriti  -im dov. (á ȃ) nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo postane samotarski: razmere so ga posamotarile; po moževi smrti se je posamotarila / po napornem delu rad posamotari je rad krajši čas sam ♪
  16.      posanjáriti  -im dov. (á ȃ) krajši čas sanjariti: rada je za trenutek posedela in posanjarila ♪
  17.      posávski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na Posavje: posavske vasi / posavski gonič gonič svetlo rjave barve z belimi lisami ♪
  18.      poscálo  -a s (á) vet. koža, ki obdaja zunanji del moškega spolnega uda; prepucij ♪
  19.      poscánka  -e ž (á) vulg. deklica, ki še ne more zavestno uravnavati odvajanja seča: dveletna poscanka / previj poscanko // deklica sploh: ne maram poscanke, rad bi fanta, je dejal oče ♪
  20.      poscáti  -ščíjem tudi -ščím dov., poščíj poščíjte tudi poščì poščíte; poscál (á í, í) vulg. zmočiti s sečem: poscati zid; poscati si čevlje poscáti se izprazniti sečni mehur: od strahu se je poscal; poscati se v posteljo nehote, bolezensko izprazniti mehur v spanju // opraviti malo potrebo: iskal je prostor, kjer bi se poscal ● vulg. skoraj bi se poscal od smeha zelo sem se smejal; vulg. poščijem in poserjem se na tvoje ukaze izraža veliko omalovaževanje poscán -a -o: otrok je poscan in joka; poscane hlače / kot psovka smrkavec poscani ∙ vulg. od strahu so vsi poscani in posrani zelo se bojijo; vulg. in vse to zaradi take poscane frklje zelo mlade; sam.: smrdi po poscanem ♪
  21.      posihdôb  prisl. (ȏ) star. 1. od takrat: posihdob ni več hodil v planine 2. odzdaj: posihdob bo previdnejši ♪
  22.      posihmál  [au̯] prisl. (ȃ) star. 1. od takrat: posihmal sta si mati in hči vse zaupali 2. odzdaj: posihmal naj si pomaga sama, kakor ve in zna ♪
  23.      posijáti  -síjem dov., posijál (á ȋ) 1. začeti sijati: nevihta je minila in posijalo je sonce / kmalu je skozi oblake posijala luna / ekspr. ko posije dan, bom že daleč se zdani; vstal je, ko je posijalo sonce vzšlo // krajši čas sijati: tu in tam je posijalo sonce / sonce posije v to grapo samo nekajkrat na leto ∙ ekspr. v to ulico sonce nikoli ne posije ta ulica je mračna, temačna 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: končno je posijalo upanje / posijalo je sonce svobode ♪
  24.      posíli  in po síli prisl. (ȋ) raba peša 1. nasilno, s silo: fanta so posili odpeljali / umetnik, ki hoče posili biti ljudski, postane navadno prostaški se sili, si zelo prizadeva 2. proti volji, s silo: besede so ji posili prišle iz ust / posili se smejati; neskl. pril., ekspr.: bil je posili emigrant; posili smeh / piše se narazen ali skupaj posili znanstvenik ali posiliznanstvenik / voznik posili; prim. sila ♪
  25.      posíli...  predpona v sestavljenkah (ȋ) nanašajoč se na posiljen, prisiljen: posililjudski, posiliznanstven ♪

   77.209 77.234 77.259 77.284 77.309 77.334 77.359 77.384 77.409 77.434  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA