Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (76.309-76.333)


  1.      pohlíniti  -im dov. (í ȋ) prikazati kaj izmišljenega ali lažnega kot resnično: pohlinil je slabost ∙ ekspr. pohlinil se je bolnega naredil pohlíniti se pokazati se drugačnega, navadno boljšega, kot biti v resnici: v njegovi prisotnosti so se malo pohlinili ♪
  2.      pohlipávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih hlipati: ves čas je sedela v kotu in pohlipavala // v presledkih sunkovito, daveč se dihati: bolnik je stokal in pohlipaval; brezoseb. v prsih ji pohlipava ♪
  3.      pohòd  -óda m (ȍ ọ́) 1. potovanje večje skupine vojakov pod vodstvom s sovražnim namenom: udeležiti se pohoda; odpraviti se na pohod proti upornikom; Napoleonov pohod na Moskvo / križarski pohod; okupatorjev požigalni pohod / vojni pohod; pren., ekspr. zmagoviti pohod znanosti // voj. hoja večje skupine vojakov pod vodstvom na večjo razdaljo: organizirati pohod; pripraviti se na pohod; dolgi, težki pohodi; partizanski pohodi / iti na pohod; biti na pohodu // hoja večje skupine ljudi pod vodstvom na večjo razdaljo z določenim namenom: organizirati pohod pionirjev na Rog / pohod miru v nekaterih deželah manifestacija za mir / Pohod po poteh partizanske Ljubljane množična politično-športna prireditev v spomin na zmago nad fašizmom 9. maja 1945 ∙ ekspr. to je odkril na svojih pohodih po mestu sprehodih, sprehajanjih ♦ šport. orientacijski pohod 2. publ., v zvezi biti na pohodu napredovati, širiti se: slovenski jezik je bil takrat na pohodu / ta bolezen je spet na pohodu 3. zastar. obisk: odpravil se je na pohod k prijatelju ♪
  4.      pohodíti  -hódim dov. (ȋ ọ́) 1. s hojo, stopanjem pritisniti k tlom, navzdol in pri tem poškodovati ali uničiti: pohoditi rože, travo / pohoditi gredice / pohoditi na tleh ležeči klobuk / pohoditi z nogami // s hojo, stopanjem po kom povzročiti (hude) telesne poškodbe, smrt: pohoditi črva; dvigni otroka, da ga ne bodo pohodili / ekspr. med plesom jo je večkrat pohodil ji stopil na nogo; pren., ekspr. pohodil je njeno mladost; če jim boš ugovarjal, te bodo pohodili 2. ekspr. povzročiti, da kaj za koga nima več prejšnje vrednosti, veljave: pohodil je njeno ljubezen / pohodil je svoje poštenje in ponos 3. poteptati, steptati: pohoditi zemljo okoli sadik 4. zastar. obiskati: med počitnicami je pohodil vsako hišo, vsako veselico ● pazi, da ne boš pohodil blata stopil vanj; ekspr. pohodil je svojo obljubo prelomil pohójen -a -o: pohojena greda; trava je pohojena; pohojeno upanje ♪
  5.      pohódnik  -a m (ọ̑) udeleženec pohoda: mladi pohodniki so prehodili pot Gubčeve brigade // star. planinec, alpinist: bil je eden prvih triglavskih pohodnikov ♪
  6.      pohôpati  -am dov. (ȏ) pog., ekspr. 1. vzeti, ukrasti: hotel mu je pohopati motor 2. aretirati, zapreti: zaradi ovadbe so ga pohopali ♪
  7.      pohôpsati  -am in pohópsati -am dov. (ȏ; ọ̑) pog., ekspr. 1. vzeti, ukrasti: neznanec mu je pohopsal denarnico 2. aretirati, zapreti: nocoj so pohopsali dva osumljenca ♪
  8.      póhorski  -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na Pohorje: pohorski gozdovi / pohorski granit / legendarni Pohorski bataljon ♪
  9.      pohôta  -e ž (ó) velika želja po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle: ustreči, zadostiti pohoti; njegove oči so izražale pohoto / dejanje, storjeno iz pohote // ekspr. pohoten človek: prav mu je, pohoti stari, da jo je izkupil ♪
  10.      pohôtnica  -e ž (ȏ) ekspr. pohotna ženska: ne more se ločiti od tiste pohotnice ♪
  11.      pohôtnik  -a m (ȏ) ekspr. pohoten človek: ni vedela, da je tak pohotnik ♪
  12.      pohôtnost  -i ž (ó) lastnost pohotnega človeka: njegova pohotnost in lahkoživost / dejanje, storjeno iz pohotnosti ♪
  13.      pôhra  in póhra -e ž (ȏ; ọ̑) zool. manjša sladkovodna riba s temnimi lisami po telesu in tipalkami ob ustni reži, Barbus meridionalis petenyi: loviti pohre in mrene ♪
  14.      pohrbtína  -e ž (í) meso s hrbta živali, zlasti goveda in prašiča: kupiti kilogram pohrbtine ♪
  15.      pohrčávati  -am nedov. (ȃ) redko posmrčavati: sloneli so ob stenah in pohrčavali; pren. žaga glasno pohrčava ♪
  16.      pohŕkati  -am dov. (r̄ ȓ) nekoliko hrkniti: če je otrok le pohrkal, je bila že v skrbeh; pohrkal je in začel govoriti ∙ ekspr. na vprašanje je samo nekaj pohrkala nerazumljivo rekla ♪
  17.      pohrkávati  -am nedov. (ȃ) večkrat hrkati: jezil se je in pohrkaval / pohrkavati pri jedi ♪
  18.      pohŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) s kratkim, sunkovitim izdihom spraviti sluz iz grla: pohrknil je in pljunil ♪
  19.      pohrkováti  -újem nedov. (á ȗ) v presledkih večkrat hrkati: govornik si gladi lase in pohrkuje ♪
  20.      pohrústati  -am dov. (ú) ekspr. pojesti (kaj tršega): pohrustal je vse lešnike; s slastjo je pohrustal kolač ∙ ekspr. lačen je, da bi vola pohrustal zelo ♪
  21.      pohrvátiti  -im dov. (á ȃ) narediti kaj hrvatsko: pohrvatiti prebivalce; priseljenci so se hitro pohrvatili / pohrvatiti šolo ♪
  22.      pohrzávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih hrzati: konj je nemirno begal in pohrzaval ♪
  23.      pohudíčiti  -im dov. (í ȋ) pog., v zvezi z ga narediti napako: bal se je, da ga ne bi kje pohudičil pohudíčiti se ekspr. 1. postati hudoben, zloben: po tistem dogodku se je ves pohudičil 2. izjaloviti se: česar se loti, vse se mu pohudiči ♪
  24.      pohújšati  -am dov. (ȗ) v krščanskem okolju s svojim vedenjem, ravnanjem povzročiti, da kdo izgubi pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: pohujšati mladino z neprimernim pisanjem; pren., ekspr. s svojim nastopom je pohujšal sodelavce pohújšati se zastar. poslabšati se: razmere so se še pohujšale pohújšan -a -o: pohujšan človek ♪
  25.      pohujšljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. v krščanskem okolju s katerim se pohujšuje: pohujšljive knjige, slike; pohujšljivo govorjenje / ekspr. dekle je pohujšljivo in zapeljivo 2. ekspr. škodljiv, slab, neprimeren: širiti pohujšljive ideje; tvoja trditev je pohujšljiva ♪

   76.184 76.209 76.234 76.259 76.284 76.309 76.334 76.359 76.384 76.409  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA