Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (75.984-76.008)



  1.      pòdodbòr  -ôra m (- -ó) skupina ljudi, izvoljena ali imenovana za opravljanje določenih nalog v okviru odbora: sestaviti pododbor
  2.      pòdoficír  -ja m (-) član poveljniškega vojaškega osebja, za stopnjo nižji od oficirja: zbrali so se vsi oficirji in podoficirji / aktivni podoficir / podoficir milice ♦ voj. čin od vodnika do zastavnika ali nosilec tega čina
  3.      pòdoficírski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na podoficirje: podoficirski našitki / podoficirska šola ♦ voj. podoficirski čin čin od vodnika do zastavnika
  4.      podojíti  -ím dov., podójil ( í) 1. z dojenjem nahraniti: morala je še podojiti otroka 2. nar. vzhodno pomolsti: podojiti krave podojèn -êna -o: otrok še ni podojen
  5.      podôkna  tudi podókna -ken s mn.; ọ́) nar. vzhodno prostor zunaj pod oknom, okni: na podoknih rastejo rože
  6.      podôknica  in podóknica -e ž (; ọ̑) 1. (lirična) pesem, peta navadno ponoči pod oknom: poslušati podoknico / zapeli so ji podoknico 2. star. okenska polica: nasloniti se na podoknico
  7.      podôkničar  in podókničar -ja m (; ọ̑) redko vasovalec: zbralo se je več podokničarjev
  8.      podôknik  in podóknik -a m (; ọ̑) redko okenska polica: nasloniti se na podoknik
  9.      podoknják  -a m (á) redko okenska polica: na podoknjakih so cvetele rože
  10.      pòdóktorski  -a -o prid. (-ọ́) ki je po doktorskem naslovu: podoktorsko raziskovalno delo
  11.      podólg  [g] prisl. (ọ̑) nar. zahodno podolgem: mesto je razdeljeno z ulicami podolg in počez
  12.      podólgast  -a -o [g] prid. (ọ̑) podolgovat: podolgast predmet; hišo so zgradili podolgasto / obraz je imela zelo podolgast
  13.      podólgič  [g] prisl. (ọ̑) redko podolgem: podolgič branati njivo; posoda ima okraske podolgič in počez
  14.      podólgoma  [g] prisl. (ọ̑) redko podolgem: prehodil je podolgoma vso dolino
  15.      podolgovàt  -áta -o [g] prid. ( ā) ki ima eno razsežnost razmeroma veliko v primerjavi z drugo, drugima dvema: rastlina s podolgovatimi listi; podolgovat pladenj; podolgovata hiša, njiva; podolgovata kost; odprtino so naredili podolgovato / ima podolgovat obraz / pecivo podolgovate oblike
  16.      podolgovátost  -i [g] ž (á) lastnost, značilnost podolgovatega: podolgovatost obraza
  17.      podolít  -a m () obloga iz umetne snovi, polnil in mehčal, navadno podložena z jutovino: polagati podolit; linolej, podolit in topli pod
  18.      podólž  [ž] prisl. (ọ̑) podolgem: travnik je podolž sekal jarek; niti so napete podolž in počez ∙ ekspr. podolž in počez prepotovati deželo v vseh smereh; vso
  19.      podólž  [ž] predl. (ọ̑) redko vzdolž: podolž velike dvorane so stebri
  20.      podólžnica  -e [ž] ž (ọ̑) knjiž. podolžna os, črta: izmeriti podolžnico; podolžnica in prečnica ◊ geogr. podolžna dolina
  21.      podólžnik  -a [ž] m (ọ̑) grad. glavni nosilni element pri mostni, krovni konstrukciji, vzporeden z glavno osjo: prečniki in podolžniki
  22.      podomáčiti  -im dov.) nav. ekspr. narediti kaj domače: podomačiti tuje ime / lesene obloge so prostor podomačile // prevesti (v materni jezik): podomačiti balado, roman
  23.      podónavski  -a -o (ọ̑) pridevnik od Podonavje: podonavske dežele
  24.      podòr  -ôra m ( ó) knjiž. podiranje, rušenje, navadno zemlje, kamnine, ki ima spodkopano podlago: podor stropa v podzemeljski jami / v rudniku je prišlo do manjših podorov / podor skalovja na strmem pobočju; pren., ekspr. gospodarski podor // plast zemlje, kamnine, nastala zaradi podiranja, rušenja: rov zaključuje podor, ki ne dopušča prehoda; skalni podor je zaprl vhod v jamo / vrh hriba je dostopen po nevarnem podoru
  25.      podòr  -ôra in -óra m ( ó, ọ́) agr. gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo: sejati rastline za podor / večati rodovitnost zemlje s podorom

   75.859 75.884 75.909 75.934 75.959 75.984 76.009 76.034 76.059 76.084  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA