Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (75.859-75.883)



  1.      podbírati  -am nedov. ( ) 1. trgati, odstranjevati gnile, nagnite grozde, prej zrele sadeže pred trgatvijo, obiranjem: kjer ne podbirajo, izločajo gnilo grozdje ob trgatvi 2. odstranjevati nepotrebne mladike, stare liste; obirati: podbirati peso, trto
  2.      podbíti  -bíjem dov., podbìl (í ) 1. žel. z udarjanjem narediti podlago iz stolčenega kamenja bolj trdno: dobro podbiti železniške pragove 2. nar. zahodno opremiti s kovinskim delom spodnji del česa; podkovati: podbiti čevlje
  3.      podbòj  -ôja m ( ó) okvir, ki se vzida v vratno odprtino za nameščanje vratnih kril: vrata se prilegajo podboju; vzidati podboj; kamnit, lesen podboj / redko okenski podboj okenski okvir / vratni podboj ♦ grad. okvirni podboj katerega debelina je večja od širine; plohasti podboj katerega širina je večja od debeline // pokončni del tega okvira: nasloniti se na, ob podboj; prijel se je za podboje in zagradil pot; stati med podboji ∙ ekspr. kar naprej podpira podboje sloni na podboju, namesto da bi delal
  4.      podbrádnica  -e ž () vet. verižica pri uzdi, ki se daje pod spodnjo čeljust
  5.      podbrádnik  -a m () 1. pas, jermen, ki se daje pod brado: podbradnik pri čeladi 2. redko slinček: privezati otroku podbradnik ◊ muz. ploščica na violini, na katero se nasloni brada
  6.      podbránati  -am tudi podbranáti -ám dov. (ā; á ) z brananjem pokriti z zemljo: pšenico so posejali in takoj podbranali
  7.      podbráti  -bêrem dov., stil. podberó; podbrál (á é) 1. potrgati, odstraniti gnile, nagnite grozde, prej zrele sadeže pred trgatvijo, obiranjem: podbrati grozdje 2. odstraniti nepotrebne mladike, stare liste; obrati: podbrati zelje
  8.      podbúda  -e ž () knjiž., redko spodbuda: dajati tovarišem podbudo; to naj vam bo v podbudo
  9.      pòdčástnik  -a m (-) član poveljniškega vojaškega osebja, za stopnjo nižji od oficirja; podoficir: takrat je bil še podčastnik / tečaj za gasilske podčastnike ♦ voj. čin od vodnika do zastavnika ali nosilec takega čina
  10.      podčŕtati  -am dov.) 1. narediti črto, črte pod čim: podčrtati neznane besede v besedilu; podčrtati z dvema črticama; podčrtati s svinčnikom / kot opomba podčrtal avtor 2. poudariti: sneg je podčrtal črnino dreves; spretno izbrana barva podčrta odlike postave / publ. v knjigi je podčrtal prizadevanje naše države za mirno sožitje podčŕtan -a -o: v referatu so podčrtani uspehi zadnjih let; s košatimi obrvmi podčrtano čelo
  11.      podčrtávati  -am nedov. () 1. delati črto, črte pod čim: podčrtavati važnejša mesta v knjigi; podčrtavati s svinčnikom / podčrtavati akte določena mesta, stvari v aktih 2. poudarjati: temna obleka je podčrtavala belino polti; redki streli so podčrtavali tišino / publ. v knjigi podčrtava, da so si delavci morali te pravice šele priboriti
  12.      podčrtováti  -újem nedov.) 1. delati črto, črte pod čim: bral je knjigo in podčrtoval besede 2. poudarjati: nova moda podčrtuje linijo postave / publ. podčrtovati odgovornost velikih sil za mir v svetu
  13.      pòddružína  -e ž (-í) biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od družine: rastlina iz poddružine cevnic
  14.      pòdfárica  -e ž (-á) nar. podružnica: Od desnega konca teh gozdov gleda Sveti Peter, trebeljanska podfarica, s svojo staro kapelico romanskega sloga (Prežihov)
  15.      podgána  -e ž (á) 1. večji, škodljiv glodavec z zelo dolgim repom: uničevati, zatirati podgane; cviljenje podgan / past za podgane 2. nizko ničvreden, malovreden človek: spet je tu ta podgana; nadzornik v rudniku je bil prava podgana / kot psovka izgini, podgana / človeške podgane ● ekspr. podgane že zapuščajo ladjo neznačajni, dvolični ljudje zapuščajo gibanje, stranko, podjetje, ker čutijo, da bi bilo zaradi poslabšanja položaja nevarno ostati; slabš. leteče podgane golobizool. črna, siva podgana; podgana vrečarica podgani podoben, na drevju živeči ameriški sesalec, Didelphis
  16.      podgánar  -ja m () 1. lov. pes, izučen za uničevanje podgan in miši: gojiti podganarje; majhen podganar 2. nizko ničvreden, malovreden človek: s tem podganarjem ne imej nič opraviti / kot psovka prekleti podganar, izgini že
  17.      podgánji  -a -e prid. () nanašajoč se na podgane: podganji mladič; podganje gnezdo / podganji rep / slabš.: mož s podganjim obrazom; ima majhne, podganje oči / podganji strup strup za uničevanje podganzool. podganja bolha bolha, ki živi v Indiji in Afriki in prenaša povzročitelja kuge, Xenopsylla cheopis
  18.      podglávnik  -a m () redko vzglavna blazina: postelja s številnimi podglavniki
  19.      podgórski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na podgorce ali podgorje: podgorski kraji / podgorske navade
  20.      podgrívka  -e ž () zool. lastovka, ki živi ob bregovih rek, Riparia riparia: cvrčanje podgrivk
  21.      podgrlína  -e ž (í) viseča koža pod vratom goveda: potrepljati vola po podgrlini
  22.      podgrômast  -a -o prid. (ó) zastar. protinast: betežen in podgromast starec; hodi kot podgromasta kokoš
  23.      pòdgrúpa  -e ž (-ú) kar ima v okviru kake skupine enake, podobne značilnosti; podskupina: razdeliti kaj v grupe in podgrupe ◊ mat. množica elementov v grupi, med katerimi obstaja ena računska operacija
  24.      podhladíti  -ím dov., podhládil ( í) med. ohladiti na temperaturo, nižjo od normalne: podhladiti človeka; telo se je podhladilo podhlajèn -êna -o: podhlajen alpinist ♦ fiz. podhlajena para para, ohlajena na temperaturo, nižjo od rosišča, ne da bi se utekočinila; podhlajena tekočina tekočina, ohlajena na temperaturo, nižjo od tališča, ne da bi se strdila
  25.      podhòd  -óda m ( ọ́) prostor pod cesto, železniško progo za prehod pešcev: zgraditi podhod pod cesto; nadhodi in podhodi

   75.734 75.759 75.784 75.809 75.834 75.859 75.884 75.909 75.934 75.959  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA