Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (75.784-75.808) 
- pocíncati -am dov. (ȋ) redko pomajati: pocincal je drog, da se je odlomil / pocincati z nogo / preh. pocincala in pozibala je otroka ♪
- pocincávati -am nedov. (ȃ) redko v presledkih majati: pijanec pocincava z glavo / preh. pocincavala je otroka na kolenu ♪
- pocingljáti -ám dov. (á ȃ) povzročiti visoke, zveneče glasove: pocingljal je z zlatniki v žepu / ekspr. stekla je iz sobe in pocingljala pri sosednjih vratih pozvonila // dati visoke, zveneče glasove: zvonček je pocingljal ♪
- pocingljávati -am nedov. (ȃ) v presledkih cingljati: zvonček je pocingljaval / sunkovito je obračala glavo in pocingljavala z velikimi uhani / v torbi so mu pocingljavale steklenice ♪
- pocíniti -im dov. (í ȋ) prekriti kovino s tanko plastjo kositra: pociniti pločevino pocínjen -a -o: pocinjena žica ♪
- pocínkati -am dov. (ȋ) prekriti kovino s tanko plastjo cinka: pocinkati pločevino pocínkan -a -o: pocinkana žica ♪
- pocinkoválnica -e ž (ȃ) obrat, delavnica za cinkanje: delati v pocinkovalnici ♪
- pocítrati -am dov. (ȋ) ekspr. 1. vzeti, odnesti: pocitrala je svoje stvari in šla / kot podkrepitev hudič naj me pocitra, če to ni res; kot kletvica vrag vas pocitraj ∙ pog. vsak čas bo vse vrag pocitral vse bo propadlo 2. pog., navadno v zvezi z jo oditi, zbežati: pocitral jo je domov; huda mu bo predla, če je ne bo pocitral ♪
- pocmákati -am dov. (ȃ) pocmokati: srknil je iz steklenice in pocmakal; zadovoljno pocmakati / pocmakati z ustnicami ♪
- pocmokáti -ám dov. (á ȃ) krajši čas cmokati: popil je mošt in pocmokal / pocmokati z ustnicami ● pog., šalj. stisnil jo je k sebi in pocmokal večkrat poljubil ♪
- pocmokávati -am nedov. (ȃ) v presledkih cmokati: govoril je in vmes pocmokaval ♪
- pocokláti -ám dov. (á ȃ) ekspr. pohoditi, pomendrati: vso travo bodo pocoklali / ogorek je vrgel na tla in ga s škornji pocoklal ♪
- pocŕkati -am dov. (r̄ ȓ) 1. pog. drug za drugim poginiti: živina mu je pocrkala 2. nizko pomreti: če se ne bomo uprli, bomo od lakote pocrkali ♪
- pocrkljáti -ám dov. (á ȃ) pog. 1. poljubkovati: vzela ga je v naročje in ga pocrkljala 2. omogočiti, povzročiti komu kako ugodje: pocrkljala ga je s sladkarijami; ni ti še treba vstati, malo se še pocrkljaj ♪
- pocúcati -am dov. (ȗ) otr. posesati: teliček je že pocucal / pocucati mleko iz stekleničke popiti po dudi ♪
- pocúkati -am dov. (ú ȗ) pog. večkrat sunkoma potegniti: pocukati koga za lase, rokav; pocukati za vrv ♪
- pocúkniti -em dov. (ú ȗ) pog. sunkoma potegniti: pocukniti koga za lase, rokav ♪
- pocúkranost -i ž (ȗ) pog., ekspr. čustvenost, a vsebinska praznost: pocukranost filmske zgodbe ♪
- pocúkrati -am dov. (ȗ) pog. potresti s sladkorjem: ocvreti in pocukrati flancate ● ekspr. od mene naj ne pričakujejo, da bom svoje poročilo pocukral prikazal v njem stvari boljše, lepše, kot so pocúkran -a -o 1. deležnik od pocukrati: pocukrani krofi; vrt je pod novim snegom kot pocukran 2. ekspr. čustven, a vsebinsko prazen: pocukran film; pocukrane fraze // pretirano prijazen, vljuden: kako je pocukrana / pocukran nasmeh // sladkobno lep: občudovati pocukrane filmske igralce / na steni visi pocukrana slika ♪
- pocurljáti -ám dov. (á ȃ) steči, spolzeti v tankem curku: vino je pocurljalo med prsti na tla ♪
- pocúzati -am dov. (ȗ) nav. ekspr. posesati: pocuzati kri iz rane ♪
- pocvírnati -am dov. (ȋ) pog., ekspr., navadno v zvezi z jo oditi, zbežati: rad bi jo pocvirnal, pa ne more / pazniku jo je pocvirnal ušel ♪
- póč -í ž (ọ̑) nar. gorenjsko razpoka: poč se veča; poč v hlodu ♦ alp. navpična razpoka v skalovju ♪
- počàk tudi počák -áka m (ȁ á; ȃ) zastar., v prislovni rabi, v zvezi na počak na kredit: dati, dobiti, kupiti na počak ◊ lov. lov na počak lov na čakanje ♪
- počák -te medm. (ā) pog. počakaj, čakaj: počak, čisto tako pa le ni / le počak, boš že še videl ♪
75.659 75.684 75.709 75.734 75.759 75.784 75.809 75.834 75.859 75.884 
