Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (75.634-75.658)


  1.      plôščica  -e ž (ó) 1. manjšalnica od plošča: oglata, okrogla ploščica; kovinska, lesena ploščica; pri vhodnih vratih je bila pritrjena ploščica z imenom stanovalca / klej prodajajo v ploščicah 2. navadno v zvezi keramična ploščica tanjši ploščat izdelek iz žgane gline za oblaganje sten, tal: obložiti kopalnico s keramičnimi ploščicami / porcelanaste ploščice 3. šport. trd, ploščat, okrogel gumijast predmet, ki se uporablja pri hokeju na ledu: podati ploščico nasprotnemu igralcu; s ploščico ga je zadel v nogo ◊ biol. krvna ploščica drobna, brezbarvna celica, pomembna pri strjevanju krvi ♪
  2.      plôščič  -a m (ō) zool. zelo ploščata sladkovodna riba zelenkasto sive barve z dolgo predrepno plavutjo, Abramis brama ♪
  3.      plôščičast  -a -o prid. (ó) podoben ploščici: ploščičaste luske ♪
  4.      plôščina  tudi ploščína -e ž (ó; í) 1. geom. velikost ploskve: izračunati ploščino lika; ploščina kvadrata, trikotnika 2. knjiž., redko predel, del: sredi mesta se je ohranilo še nekaj zelenih ploščin ♪
  5.      ploščínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ploščina 1: ploščinska enota, mera ♪
  6.      plôščiti  -im tudi ploščíti -ím nedov. (ō ȏ; ȋ í) knjiž. delati kaj plosko, sploščeno: ploščiti železno palico s kladivom ♪
  7.      ploščnàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ploščat: ploščnat kamen; ploščnata steklenica / ploščnat obraz ♪
  8.      plót  -a tudi -ú m, daj., mest. ed. tudi plôtu; mn. plotóvi stil. plóti (ọ̑) ograja iz kolov, lat: postaviti plot; odtrgati lato s plota; lesti čez plot; vrata v plotu ∙ ekspr. še preko svojega plota ne vidi je omejen, zaverovan vase; ekspr. skakati čez plot biti nezvest v zakonu; ekspr. po tem dogodku se je ogradil s plotom postal nedostopen; pog. ima nekaj za plotom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti; drži se svojih nazorov kot pijanec plota zelo ♪
  9.      plotníca  -e ž (í) knjiž. deska v plotu: iztrgati plotnico; trhle plotnice ♪
  10.      plotón  -a m (ọ̑) knjiž. istočasna izstrelitev iz vseh orožij skupine ali enote; plotun: raketni, topovski ploton ♪
  11.      plotún  -a m (ȗ) voj. istočasna izstrelitev iz vseh orožij skupine ali enote: raketni, topovski plotun ♪
  12.      plóvba  -e ž (ọ̑) glagolnik od pluti: plovba je trajala deset dni; pripraviti ladjo za plovbo; plovba okrog sveta, po morju; plovba s parniki; smer, varnost plovbe / čezoceanska, podvodna, rečna plovba / Splošna plovba Piran ♦ navt. dolga plovba po vseh morjih; kapitan dolge plovbe najvišji čin v trgovski mornarici ali nosilec tega čina; ladja dolge plovbe ladja, ki ima dovoljenje za plovbo po vseh morjih; linijska plovba po stalni progi in po stalnem voznem redu; obalna plovba promet po obalnem morju med pristanišči iste države; prosta ali tramperska plovba brez stalne proge in brez stalnega voznega reda ♪
  13.      plovílo  -a s (í) 1. vodno vozilo: plovilo je nasedlo; privezovati plovila; nosilnost plovila; jadrnica, parnik in druga plovila / jezerska, rečna plovila; motorna plovila 2. v zvezi vesoljsko plovilo vozilo, namenjeno za vesoljske polete: načrtovati vesoljska plovila ♪
  14.      plovíti  -ím tudi plóviti -im nedov. (ȋ í; ọ̄) zastar. 1. pluti: ploviti po morju 2. plaviti, spuščati (po vodi): ploviti les po reki ♪
  15.      plôvka  -e ž (ō) navt. zasidrana plavajoča priprava za signalizacijo ali za privezovanje manjših plovil: privezati ladjo na plovko; svetilna plovka ♪
  16.      plovnína  -e ž (ȋ) pristojbina za plovbo: plačati plovnino ♪
  17.      plôvnost  -i ž (ó) sposobnost za plovbo: s prekopi in poglobitvijo struge so podaljšali plovnost reke ♦ navt. plovnost ladje sposobnost ladje, da se drži na površini vode in plove ♪
  18.      plôvstvo  -a s (ō) star. plovba: morsko, rečno plovstvo ♪
  19.      plúg  in plùg plúga m (ȗ; ȕ ú) 1. orodje, priprava za oranje: obračati plug na koncu njive; lesen, železen plug; deli pluga; plug in brana / lemežni, traktorski, vprežni plug / držati (za) plug naravnavati ga pri oranju 2. navadno v zvezi snežni plug naprava za odstranjevanje snega: cesto so očistili s snežnim plugom 3. nar. vzhodno oral: imeli so pet plugov zemlje 4. šport. lik pri smučanju, pri katerem sta sprednja konca smuči skupaj, zadnja pa narazen: smučarji so se učili delati plug ◊ agr. dvobrazdni, kotni plug; dvojni ali obračalni plug z dvema lemežema in deskama, ki obrača brazdo samo na eno stran; rigolni plug za globoko oranje hmeljišč, sadovnjakov, vinogradov; grad. planirni plug stroj z gibljivo ploščo v sredi za planiranje ♪
  20.      plùk  medm. (ȕ) posnema glas divjega petelina: pluk, pluk, pluk, poje divji petelin ♪
  21.      plúndra  -e ž (ȗ) vodén, shojen sneg: ponoči je plundra zmrznila; sneg se je spremenil v plundro; hoditi po plundri; blato in plundra ♪
  22.      plúndrast  -a -o prid. (ȗ) poln plundre: hodil je po plundrastih ulicah ♪
  23.      plùnk  medm. (ȕ) posnema glas pri kapljanju, pri padcu v vodo: plunk, plunk, kaplja od stropa; plunk, je reklo, ko je padel kamen v vodo ♪
  24.      plúnka  -e ž (ȗ) knjiž. glasbilo s strunami, na katero se brenka: igrati na plunko ♪
  25.      plúnkar  -ja m (ȗ) knjiž. kdor igra na plunko: učil ga je stari plunkar ♪

   75.509 75.534 75.559 75.584 75.609 75.634 75.659 75.684 75.709 75.734  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA