Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (75.534-75.558)


  1.      plimútka  -e ž (ȗ) vet. velika kokoš, navadno grahaste barve: gojiti plimutke; bela plimutka ♪
  2.      plín  -a m (ȋ) 1. snov, ki nima svoje prostornine in oblike: plin se razteza, segreva; razredčiti, stisniti, utekočiniti plin; lahek, redek plin; plin brez barve, okusa, vonja; za plin neprepusten; plini, tekočine in trdne snovi // navadno s prilastkom taka snov z določenimi posebnimi lastnostmi: eksplozivni, gorljivi, strupeni plini; naravni, umetni plin / bojni plini; črevesni plini; gorilni, kurilni, svetilni plin; zemeljski plin naravni plin v nahajališčih nafte in premoga / plin gori, uhaja iz cevi; napeljati plin; dovod, shranjevanje plina; kuhati na plin / pog.: zapreti plin preprečiti dotok plina; plačati račun za plin za dobavo plinskega goriva 2. zmes zraka in bencinskih hlapov kot pogonsko sredstvo: dotok plina / dodati, odvzeti plin / pog. pritisniti na plin na pedal, ki uravnava dotok goriva; žarg. rad pritiska na plin hitro vozi z motornim vozilom ◊ fiz. entropija, gostota plina; kem. inertni plin ki redko ali sploh kemično ne reagira; lesni plin generatorski plin iz lesa za pogon motorjev; mont. jamski plin ki se pojavlja v premogovnikih, zlasti metan; teh. generatorski plin ki se proizvaja v plinskem generatorju; voj. solzilni plin ki povzroča solzenje ♪
  3.      plínar  in plinár -ja m (ȋ; á) delavec, ki dela v proizvodnji plina: delovno mesto plinarja ♪
  4.      plinárna  -e ž (ȃ) obrat za proizvajanje, razdeljevanje plina: plinarna je prenehala dovajati plin; premog za plinarno in elektrarno / mestna plinarna ♪
  5.      plinárniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na plinarno: plinarniška zgradba / plinarniški plin ♪
  6.      plínast  -a -o prid. (ȋ) ki je iz plina, plinov: plinasti oblaki med ozvezdji; plinaste primesi v zraku / plinasto gorivo ♦ fiz., kem. plinasto agregatno stanje ♪
  7.      plinifikácija  -e ž (á) publ. zgraditev, gradnja objektov, naprav za dovod in uporabo plina: plinifikacija Slovenije ♪
  8.      plíniti  -im nedov. (í ȋ) s plinom razkuževati: pliniti garjave konje ♪
  9.      plìnk  medm. (ȉ) posnema visok glas pri udarcu, trku ob trdo snov: plink, je krogla zadela čelado; pobijal je žarnice na drogovih: plink, plink, plink ♪
  10.      plino...  prvi del zloženk nanašajoč se na plin: plinodržen, plinohram, plinovod ♪
  11.      plinohrám  tudi plinohràm -áma m (ȃ; ȁ á) teh. posoda za shranjevanje plina pod povečanim tlakom: zaloge plina v plinohramu ♪
  12.      plínov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na plin: plinov plamen / plinova svetilka plinska svetilka ♪
  13.      plínovka  -e ž (ȋ) pog. plinska svetilka: trg razsvetljujejo plinovke; prižgati plinovko; petrolejke in plinovke ♪
  14.      plinovòd  -óda m (ȍ ọ́) naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje plina: položiti, speljati plinovod; naftovod in plinovod ♪
  15.      plínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na plin: a) plinski ovoj okrog nebesnega telesa b) plinski števec; plinski vod; plinska napeljava, pipa; plinska peč, svetilka; plinska vrtina; plinsko omrežje / avtomobili na plinski pogon; plinska zmes za motor; plinsko gorivo; plinsko varjenje / plinski gorilnik; plinski termometer; plinska bomba bomba, polnjena s strupenim plinom; plinska celica celica za usmrtitev s plinom, zlasti v koncentracijskih taboriščih; plinska maska maska, ki varuje dihalne organe pred strupenimi plini in parami ◊ elektr. plinska elektronka elektronka, katere električne lastnosti so bistveno odvisne od ionizacije plina v njej; plinska žarnica; fiz. plinski laser; plinska konstanta konstanta, ki povezuje med seboj tlak, temperaturo, prostornino in maso razredčenega plina v ravnovesnem stanju; med. plinski prisad huda okužba z nabiranjem plina v tkivu; metal. plinski mehur droben mehurček plina v ulitkih kot livarska napaka; strojn. plinsko olje iz nafte pridobljeno tekoče gorivo za motorje; teh. plinski generator naprava za proizvajanje plinastega goriva iz trdnega ♪
  16.      plisírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati plise: plisirati tkanino / plisirati obleko plisíran -a -o: plisirano krilo ♪
  17.      plískavica  -e ž (ȋ) zool. ribi podoben morski sesalec z velikim kljunastim gobcem; delfin: pliskavice so se poganjale iz vode; kiti in pliskavice ♪
  18.      plískavka  -e ž (ȋ) zool. ribi podoben morski sesalec z velikim kljunastin gobcem; delfin: pliskavke sledijo ladjam ♪
  19.      plíš  -a m (ȋ) tkanina z daljšo ščetkasto površino na eni strani: temno rdeč pliš; pregrinjalo iz pliša / igrače iz pliša ♪
  20.      plíšast  -a -o prid. (ȋ) ki je iz pliša: plišast klobuk; plišaste hlače / plišasta tkanina / plišasti medvedek ♪
  21.      plítka  -e ž (ȋ) nekdaj majhna tovorna ladja pravokotne oblike, v rabi na Dravi: naložiti les na plitko ♪
  22.      plítkost  -i ž (í) knjiž. plitvost: plitkost jezera / duhovna plitkost človeka ♪
  23.      plítvica  -e ž (ȋ) zastar. 1. pladenj: na plitvici so bile naložene različne jedi 2. plitev čoln: voziti se s plitvico ● zastar. okoli otoka je plitvica plitvina ♪
  24.      plitvína  -e ž (í) 1. kraj v morju, reki, kjer je voda plitva: otroci se igrajo na plitvini; čoln je nasedel na plitvini; na plitvini so prebredli reko / morska plitvina // plitva voda: bresti po plitvini 2. knjiž. plitvost: idejna plitvina; brezdušnost in plitvina ♪
  25.      plitvíti  -ím tudi plítviti -im nedov., plitvèn in plítven (ȋ í; í ȋ) knjiž. delati (bolj) plitvo: z nasipanjem plitviti jarek / taka literatura človeka plitvi ♪

   75.409 75.434 75.459 75.484 75.509 75.534 75.559 75.584 75.609 75.634  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA