Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (75.184-75.208)


  1.      pin-up girl  [pínáp gêrl] ž neskl., mn. tudi pin-up girls (ȋ-ȃ-é) zlasti v zahodnih deželah spolno privlačna ženska zlasti kot fotomodel za ilustrirane, zabavne revije: v filmu igra tudi znana italijanska pin-up girl / na steno si je nalepil pin-up girl ♪
  2.      pión  -a m (ọ̑) fiz. najlažji mezon: pozitivni in negativni pion ◊ šah. kmet ♪
  3.      pionír  -ja m (í) 1. član pionirske organizacije: biti, postati pionir; pionirji in mladinci / pionir prometnik ki skrbi zlasti za varen prehod otrok čez prometno ulico / Zveza pionirjev družbenopolitična organizacija za otroke od sedmega do štirinajstega leta 2. šport. kdor je vključen v športno društvo in je star približno od deset do štirinajst let: nastop pionirjev in mladincev 3. ekspr., navadno s prilastkom kdor prvi ali med prvimi a) pride v do takrat še ne poznane, ne zavzete kraje, osvajalec: sprejem naših alpinističnih pionirjev b) začne delovati, ustvarjati na novem, neznanem področju znanosti, tehnike; pobudnik, začetnik: on je pionir slovenskega športnega letalstva; v raketni tehniki so bili med pionirji; jugoslovanski filmski pionirji; pionirji partizanskega gibanja; pionir plastične kirurgije / ta pesnik je pionir svobodnega verza ◊ voj. vojak, izurjen zlasti za postavljanje ovir in opravljanje utrjevalnih del ♪
  4.      pionírka  -e ž (í) ženska oblika od pionir: pionirke so okrasile dvorano / tekmovanje pionirk v orodni telovadbi / pionirka gibanja za ženske pravice ♪
  5.      pionírski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na pionirje: a) pionirski krožek; pionirska organizacija / pionirska knjižnica / pionirski pozdrav; pionirska ruta rdeča ruta kot znak članstva v Zvezi pionirjev; pionirska soba soba, prostor za dejavnost pionirjev / pionirski odred osnovna organizacijska enota Zveze pionirjev b) pionirska alpinistična odprava / pionirska doba filma; opraviti pionirsko delo v znanosti / pionirska enota je gradila cesto ◊ agr. pionirska rastlina rastlina, ki ustvarja razmere, ustrezne za uspevanje gospodarsko pomembnejših vrst ♪
  6.      pionírstvo  -a s (ȋ) dejavnost pionirjev: učenci so bili ponosni na svoje pionirstvo / uspehi slovenskega planinskega pionirstva / ekspr. obdobje pionirstva v tehniki ♪
  7.      pípa  -e ž (í) 1. priprava za kajenje, ki se napolni s tobakom: iztrkati, natlačiti pipo; vzeti pipo iz ust; kadil je iz dolge pipe; lesena, lončena, porcelanasta pipa; s srebrom okovana pipa; pipa s kratko cevjo / vodna pipa v orientalskem okolju pri kateri gre tobakov dim po dolgi cevi skozi posodo z vodo; tobak za pipo / kaditi pipo; prižgal si je pipo 2. priprava za odpiranje in zapiranje pretoka tekočin in plinov: odpreti, zapreti pipo; pipa na sodu / plinska, vodovodna pipa / pipa pušča; iz slabo zaprte pipe kaplja; iz pipe teče voda ● pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; pog. krčmar je imel na pipi dobro rebulo je prodajal, točil; pipa miru pri severnoameriških Indijancih okrašena pipa z dolgim, ravnim ustnikom, ki se uporablja zlasti ob sklepanju miru; ekspr. pokadiva pipo miru spraviva se, pobotajva se ◊ obrt. steklarska pipa priprava v obliki cevke za oblikovanje kroglice steklene mase; teh. pipa okrov z vrtljivim stožcem, ki ima prečno odprtino za reguliranje pretoka; kotna pipa na oglu dveh pravokotno stoječih cevi; mešalna pipa ki omogoča mešanje dveh tekočin; mrazna pipa za iztok vode iz cevja ♪
  8.      pipálka  -e ž (ȃ) zool. organ pajkovcev in nekaterih žuželk za pik, ugriz ali za tipanje, vohanje: velike pipalke / sprednje in zadnje pipalke pajkov ♪
  9.      pípar  -ja m (ȋ) pog. kdor kadi pipo: strasten pipar // izdelovalec pip za kajenje: bil je znan pipar / gorjuški piparji ♪
  10.      píparstvo  -a s (ȋ) izdelovanje pip: pozimi se je ukvarjal s piparstvom; piparstvo na Gorjušah ♪
  11.      pípast  -a -o prid. (í) podoben pipi: pipast podaljšek ♪
  12.      pípati  -am tudi -ljem nedov. (ȋ ȋ) nar. puliti, izdirati: pipati zobe; pipati s korenino vred / pipati korenje, repo; pipal je konju žimo iz repa pípati se potegovati se, puliti se (za kaj): pipati se za zemljo ♪
  13.      pípi  prid. neskl. (ȋ) otr. lep, čist: pipi punčka; umij se, pa boš pipi ♪
  14.      pípica 1 -e ž (í) nav. ekspr. manjšalnica od pipa: natlačiti pipico; kadil je iz kratke pipice / odpreti, zapreti pipico ♪
  15.      pípica 2 -e ž (ȋ) otr. kokoš: pridi, bova šla gledat pipice ♪
  16.      pípič  -a m (ȋ) redko pipec: rezati s pipičem ♪
  17.      pípika  -e ž (ȋ) otr. kokoš: račke in pipike ♪
  18.      pír  -a m (ȋ) knjiž. pojedina, navadno ob kakem pomembnem dogodku; gostija: povabiti, priti na pir / pripravila sta bogat pir svatbo ♪
  19.      píra  -e ž (í) agr. preprosta, odporna, manj rodna pšenica: včasih so sejali predvsem piro ♪
  20.      pirája  -e ž (ȃ) zool. južnoameriška in afriška sladkovodna roparska riba z zelo ostrimi zobmi, Serrasalmus: navadna, siva piraja ♪
  21.      piramída  -e ž (ȋ) 1. geom. telo, ki ga omejujeta mnogokotnik in plašč: izračunati površino piramide; višina piramide / dopolnilna piramida ki dopolnjuje prisekano piramido do popolne piramide; dvojna piramida; prisekana piramida 2. predmet take ali podobne oblike: marmorne piramide na grobovih / egiptovske piramide; pren., knjiž. spadal je v vrh hierarhične piramide // ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki podobno piramidi: pred vojaki je stala piramida pušk / zlagati deske v piramido / piramide jabolk na trgu ● ekspr. dežela piramid Egipt ◊ agr. vretenasta piramida drevesna krošnja piramidaste oblike; sušilna piramida kozolec brez strehe za sušenje detelje in trave; koza; anat. piramida del ledvice s sečnimi izvodili; odebelina na sprednji strani podaljšane hrbtenjače; elektr., ptt piramida v obliki piramide povezani drogovi za nadzemne vode ♪
  22.      piramídast  -a -o prid. (ȋ) ki ima obliko piramide: piramidast grič, tempelj; piramidast klobuk; piramidasta krošnja drevesa / piramidasta oblika piramídasto prisl.: piramidasto naložene deske ♪
  23.      piránha  -e [-anja] ž (ȃ) zool. piraja: jata piranh ♪
  24.      pirát  -a m (ȃ) 1. morski razbojnik, morski ropar: pirati so napadli trgovsko ladjo; zgodbe o piratih 2. publ., v zvezi zračni pirat kdor ugrabi letalo s potniki in posadko zlasti iz političnih vzrokov: letos so zračni pirati ugrabili že več letal 3. žarg., rad. ilegalni, nezakoniti radijski ali televizijski oddajnik: oddaje radijskih piratov so med poslušalci zelo priljubljene ♪
  25.      pirátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pirate ali piratstvo: piratske ladje / vsi so obsojali njegovo piratsko dejanje / piratski napadi v zraku / piratski radijski oddajnik; piratska radijska postaja ♪

   75.059 75.084 75.109 75.134 75.159 75.184 75.209 75.234 75.259 75.284  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA