Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (74.959-74.983)



  1.      pášnik  -a m () s travo porasel svet, namenjen za pašo: za vasjo je pašnik; ograditi pašnik z žico; na teh pašnikih se lahko preredi veliko živine; prostrani pašniki; plačilo za uporabo pašnika / dolinski, planinski pašnik; skupni, vaški pašnik; pašnik za govedo, ovce ♦ agr. čredinski pašnik z ograjenimi deli
  2.      pašnína  -e ž () plačilo za uporabo pašnika: dobiti pašnino
  3.      pášniški  -a -o prid. () nanašajoč se na pašnik: pašniški svet; tu so obsežna pašniška področja / pašniška trava / pašniška živinoreja / pašniška zadruga ♦ vet. pašniška tetanija tetanija, ki se pojavlja pri kravah molznicah na paši
  4.      pášništvo  -a s () gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z izkoriščanjem pašnikov: sadjarstvo in pašništvo ♦ agr. čredilno pašništvo paša živine s stalnim menjavanjem mesta na pašniku
  5.      pášnja  -e ž (ā) star. paša, pasenje: poleg pašnje opravlja tudi druga dela pri hiši / pašnja goveda
  6.      pášta  -e ž () nar. primorsko jed iz testenin: jesti, kuhati pašto // testenine: narediti pašto iz šestih jajc
  7.      paštašúta  -e ž () nar. primorsko jed iz testenin in preliva: naročiti paštašuto // kuhane testenine sploh: paštašuta s sirom
  8.      pát  -a m () šah. položaj v igri, v katerem kralj ni napaden, vendar nima prostega polja za potezo: beli je upošteval možnosti pata ∙ publ. oboroževalna tekma vodi v neizbežen pat v neodločen položaj; neskl. pril.: pat pozicija
  9.      patakón  -a m (ọ̑) nar. primorsko velik bakren kovanec: zapravil je zadnji patakon ♦ num. španski novec, kovan na Nizozemskem v 17. stoletju
  10.      pátina  -e ž () 1. kem. površinska zaščitna plast na bakru, bronu, navadno svetlo zelene barve: patina ščiti kovine pred korozijo; s patino prevlečen zvon 2. taka plast na predmetih, ki daje starinski videz: patina je prekrila kamnite kipe; slika je dobila temno patino; pren. kljub obnovi je mesto ohranilo staro podobo in patino; glasba nas je navdušila s svojo starinsko patino
  11.      pátinast  -a -o prid. () po barvi podoben patini: zelenkasto patinasta pločevina; pren. patinast nadih besedila
  12.      patinírati  -am nedov. in dov. () 1. kem. prekrivati predmete iz bakra, brona s površinsko zaščitno plastjo, navadno svetlo zelene barve: patinirati kip, podstavek 2. prekrivati predmete s tako plastjo, ki daje starinski videz: patinirati les; pren. že narejeni prevod je treba nekoliko patinirati patiníran -a -o: patinirani zvoniki
  13.      pátofiziologíja  -e ž (-) med. patološka fiziologija: nova odkritja v patofiziologiji
  14.      pátoka  -e ž (á) agr. žganje, ki se dobi v zadnji fazi kuhanja: piti patoko
  15.      patológ  -a m (ọ̑) zdravnik specialist za patologijo: posvetovanje patologov
  16.      patologíja  -e ž () 1. veda o boleznih in bolezenskih procesih v organizmih: razvoj patologije / rastlinska, živalska patologija / simpozij o družbeni patologiji ∙ žarg. včeraj je delal patologijo izpit iz patologije 2. pog. patološki oddelek v bolnici: pripeljati truplo na patologijo; predstojnik patologije 3. knjiž. odklon od normalnega, pravilnega stanja: patologija visoko civilizirane družbe
  17.      patolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na patologe ali patologijo: patološka preiskava, raziskava / patološki oddelek v bolnici / patološka anatomija; patološka fiziologija veda o življenjskih procesih pri bolezenskih ali nenormalnih življenjskih pogojih organizma // bolezenski: patološki pojavi; patološko stanje bolnika se slabša / pri pesniku je opaziti patološka nagnjenja
  18.      patolóškost  -i ž (ọ̑) knjiž. patološko stanje: na bolniku je opaziti patološkost; pren. dekadenca in patološkost v umetnosti
  19.      pátos  -a m () pretirano navdušenje, pretirana vznesenost: odigrati vlogo brez patosa; s patosom je pripovedoval o svojih uspehih; deklamatorski patos; ekspr. nabrekel patos / ekspr. vse čustvo je bilo le sentimentalen patos
  20.      patriárh  -a m () 1. zlasti v vzhodni cerkvi najvišji cerkveni dostojanstvenik, navadno v okviru narodne skupnosti: carigrajski patriarh; patriarh srbske pravoslavne cerkve 2. rel. naslov za predstojnika pomembne nadškofije: beneški, oglejski patriarh 3. knjiž., s prilastkom kdor je najstarejši in najvplivnejši med delavci na določenem področju, starosta: patriarh slavistike
  21.      patriarhálnost  -i ž () ekspr. idiličnost: patriarhalnost na vasi izginja ♦ soc. patriarhalnost družbenih odnosov
  22.      patriarhát  -a m () 1. soc. ureditev, v kateri so družinski poglavarji očetje: nastanek patriarhata; matriarhat in patriarhat 2. zlasti v vzhodni cerkvi najvažnejša, samostojna upravna enota, navadno v okviru narodne skupnosti: carigrajski patriarhat ♦ rel. oglejski patriarhat
  23.      patriarhíja  -e ž () zlasti v vzhodni cerkvi najvažnejša, samostojna upravna enota, navadno v okviru narodne skupnosti: srbska patriarhija
  24.      patriárhovski  -a -o prid. () nanašajoč se na patriarhe: patriarhovsko dostojanstvo / patriarhovska palača
  25.      patriárški  -a -o prid. () nanašajoč se na patriarhe ali patriarhijo: patriarška čast / patriarška cerkev

   74.834 74.859 74.884 74.909 74.934 74.959 74.984 75.009 75.034 75.059  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA