Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (74.834-74.858)
- paríški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Pariz: pariški prebivalci; stare pariške ulice / odpeljali so se na pariško razstavo / pariška moda ♦ agr. pariška grofica podolgovata zimska hruška z mehkim in sladkim mesom; gastr. pariški zrezek pariško paniran zrezek; pariška salama salama večjega premera s podobnim nadevom, kot ga ima hrenovka, in z manjšimi koščki slanine; zgod. pariška komuna vodstvo, oblast delavskega razreda v Parizu leta 1871 paríško prisl.: pariško se oblači; pariško modra barva barva, podobna barvi plavice ♦ gastr. pariško panirati obdajati živilo pred cvrtjem s plastjo moke in stepenega jajca; sam.: pog. prosim pet dek pariške pet dekagramov pariške salame ♪
- páriti -im nedov. (á ȃ) 1. polivati z vrelo tekočino: pariti moko; pariti krmo / pariti zelje s kropom / pariti zaklano perutnino, prašiče // redko dušiti: pariti meso; pariti zelenjavo / pariti krompir 2. čistiti, razkuževati s paro: obleko so parili v kotlih 3. teh. obdelovati surovino s paro: pariti les; pariti tkanino páriti se 1. delati, oddajati vlago, hlape: mokra obleka se je parila na vročem telesu; v vročini se je seno parilo / ekspr. na krožniku se je parila juha kadila; brezoseb. iz konj se je parilo 2. ekspr. biti, zadrževati se na soncu, v vročini: pariti se na pesku; pariti se v avtobusu / cele dneve sta se parila na soncu párjen -a -o: parjen(i) krompir; parjeni les ♪
- páriti -im in paríti -ím nedov. (á ȃ; ȋ í) spolno združevati živali, navadno za pleme: takega psa ne smejo pariti; pariti živino / pariti osla s kobilo páriti se, in paríti se 1. pri živalih spolno se združevati: večina živali se pari spomladi 2. vulg. spolno občevati: pari se z najrazličnejšimi ženskami ♪
- parízar -ja m (ȋ) nekdaj težek voz s širokimi platišči: konji so komaj vlekli naložen parizar; vpreči v parizar ♪
- parízarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na parizar: parizarska kolesa / parizarski voz parizar ♪
- párk -a m (ȃ) 1. negovana površina z drevjem, rastlinjem navadno v mestih, prirejena zlasti za sprehode: hoditi v park; sprehajati se po parku; samoten grajski park; vhod v park; klopi, poti v parku / mestni park / gozdni park gozd, urejen za park; narodni park večje, pretežno prvobitno pokrajinsko območje posebne naravne lepote z znamenitostmi, ki imajo izjemen narodni, kulturni pomen; spominski park posvečen kaki pomembni zgodovinski osebnosti ali urejen v spomin na kak zgodovinski dogodek; zabaviščni park zabavišče v mestu s tehnično zahtevnejšimi zabaviščnimi napravami ♦ šport. športni park področje v naravi, prirejeno za šport, rekreacijo; vrtn. angleški park urejen tako, da ohranja naravni videz pokrajine; baročni park z razgibano in simetrično oblikovanimi, razporejenimi elementi 2. s prilastkom prometna sredstva, naprave kake zaključene enote: dopolniti avtomobilski park;
letalski park je neizkoriščen; povečati plovni park / vozni park / strojni park na vozila pritrjeni stroji, ki jih ima kaka zaključena, navadno gospodarska enota ♪
- párka -e ž (ȃ) nav. mn., v rimski mitologiji boginja usode: neizprosne parke ♪
- Párkinsonov -a -o prid. (ȃ) med., v zvezi Parkinsonova bolezen bolezen živčevja s tresenjem in mišično togostjo: zdraviti Parkinsonovo bolezen ♪
- parkírati -am nedov. in dov. (ȋ) puščati motorno vozilo dalj kot petnajst minut na mestu, ki je za to določeno, kjer je dovoljeno: tu je prepovedano parkirati / parkirati moped; avtomobil je parkiral pred hotelom, v stranski ulici / nepreh. avtomobili parkirajo tudi ob glavni cesti stojijo, so parkirani parkirajóč -a -e: zaradi parkirajočih vozil je cesta zelo ozka parkíran -a -o: napačno parkiran moped; taksi je že parkiran ♪
- parkirnína -e ž (ȋ) pristojbina za parkiranje: plačati parkirnino ♪
- párkljar -ja m (ȃ) nav. mn., nestrok. kopitarji, ki imajo dva prsta ali štiri prste, strok. sodoprsti kopitarji: govedo in drugi parkljarji ♪
- párkljast -a -o prid. (á) ki ima parklje: parkljasta divjad / ekspr. krava je že zelo parkljasta ima dolge parklje / v snegu so bile vidne parkljaste sledi ♪
- párkrat prisl. (á) pog. nekajkrat, nekolikokrat: to se mu je že parkrat zgodilo; v kavarno gre parkrat na teden ♪
- parlándo -a m (ȃ) muz. petje arij v hitrem tempu z govornimi elementi: virtuozni parlando v Seviljskem brivcu ♪
- párma -e ž (ȃ) nar. vzhodno prostor, stavba za shranjevanje krme, slame, sena: iz parme je dišalo po senu ♪
- párna -e ž (ȃ) nar. 1. vzhodno prostor, stavba za shranjevanje krme, slame, sena: nad hlevom so imeli skedenj in parno 2. mn. lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje; gornje jasli: vreči konjem seno v parne ♪
- Parnás -a m (ȃ) v grški mitologiji gora, na kateri prebiva Apolon z muzami: visoki Parnas ∙ knjiž. stopiti na Parnas začeti pesniti ♪
- parnás -a m (ȃ) knjiž., navadno s prilastkom pesništvo, poezija: slovenski parnas ♪
- parnásovski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na parnasovce: parnasovski pesniki / parnasovski larpurlartizem ♪
- párnik -a m (ȃ) 1. ladja na parni pogon: jadrnice in parniki / parnik na kolesa 2. velika ladja sploh: parnik odplove iz pristanišča; peljati se s parnikom; kljun parnika / čezoceanski, rečni parnik; tovorni, trgovski parnik ♪
- párniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na parnik: parniška sirena / parniška zveza z otoki ♪
- paro... prvi del zloženk nanašajoč se na paro: parojem, paroploven, parovod ♪
- parobród -a m (ọ̑) zastar. parnik: peljati se s parobrodom; lastnik parobroda ♪
- parodíja -e ž (ȋ) 1. lit. delo, ki na posmehljiv, porogljiv način posnema zlasti vsebino drugega, resnega dela: napisati, objaviti parodijo; Robova parodija Jurčičevega Desetega brata; parodija na Prešernove verze 2. knjiž. posmehljivo, porogljivo posnemanje, oponašanje: tak stil je postal parodija samega sebe; humor brez parodije ♪
- parodírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. posmehljivo, porogljivo posnemati, oponašati: parodirati govornika / epizoda parodira vse probleme glavnega junaka v romanu ♪
74.709 74.734 74.759 74.784 74.809 74.834 74.859 74.884 74.909 74.934