Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (74.634-74.658)


  1.      paládij 1 -a m (á) knjiž. svetinja, varuh: jezik je naš paladij ♪
  2.      paládij 2 -a m (á) kem. platini podobna redka žlahtna kovina, element Pd: iridij in paladij ♪
  3.      paladín  -a m (ȋ) 1. v srednjem veku vitez na dvoru, zlasti Karla Velikega: kralj in njegovi paladini 2. knjiž. privrženec, somišljenik: bil je vnet paladin nasprotne stranke ♪
  4.      palamída  -e ž (ȋ) zool. skuši podobna morska riba; polanda: skuše in palamide ♪
  5.      palánka  -e ž (ȃ) nar. novec majhne vrednosti: Pologar mu ni hotel nič več dati, niti črne palanke (F. Bevk) ♪
  6.      palankín  -a m (ȋ) v indijskem in kitajskem okolju zaprta nosilnica: kralja so nesli na pozlačenem palankinu ♪
  7.      pálas  -a m (ȃ) um. stanovanjski del srednjeveškega gradu: ohranjen je palas z lepimi romanskimi okni ♪
  8.      pálaš  -a m (ȃ) nekdaj meč z ostrino na eni strani rezila: konjeniki so si opasali palaše / nabrusiti palaš ♪
  9.      palatál  -a m (ȃ) lingv. soglasnik, tvorjen s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom; palatalni soglasnik: palatali in guturali // soglasnik, za katerim se v končnicah in obrazilih slovenskega jezika namesto glasu o pojavlja e, mehki soglasnik: palatali c, j, č, ž, š, dž ♪
  10.      palatalizácija  -e ž (á) lingv. sprememba soglasnika zaradi sledečega sprednjega samoglasnika, mehčanje ♪
  11.      palatalizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) lingv. 1. tvoriti soglasnik hkrati z dvigom jezične ploskve kot pri glasu j, mehčati: palatalizirati soglasnik 2. spremeniti soglasnik zaradi sledečega sprednjega samoglasnika: palatalizirati k palatalizíran -a -o: palatalizirani soglasnik ♪
  12.      palatín  -a m (ȋ) 1. v srednjem veku naslov za dvorjana: vladar in njegovi palatini 2. zgod., do 1848 vladarjev namestnik na Ogrskem ♪
  13.      pálčica 1 -e ž (á) paličica: tepen s palčico; jeklena palčica / sprehajalna palčica / pri peku je kupila žemlje in palčice ♪
  14.      pálčica 2 -e ž (ȃ) v pravljicah zelo majhni deklici podobno bitje: prišli so palčki in palčice ♪
  15.      pálčka  -e ž (á) 1. palička: oče nam je odrezal palčke; lesena palčka / s palčko udarjati po bobnu 2. nav. mn. paličasto pecivo iz kvašenega ali nekvašenega testa: grizljal je slane palčke; zavitek palčk ♪
  16.      pálčnica  -e [u̯č] ž (ȃ) nav. mn. 1. redko rokavica z enim prstom; palčnik: otrok je imel na rokah palčnice 2. zgod. mučilna priprava iz dveh železnih ploščic za stiskanje palcev; palčni vijaki: natezalnica in palčnice ♪
  17.      pálčnik  -a [u̯č] m (ȃ) 1. nav. mn. rokavica z enim prstom: na rokah je imel palčnike; natakniti, sneti palčnike; usnjeni, volneni palčniki 2. tanka gumijasta prevleka za palec: čez obvezo na palcu so mu dali palčnik 3. nar. zgornji, krajši rogelj senenih vil: palčnik se je zlomil ◊ bot. palčnik dlakava rastlina s temno modrimi zvončastimi cveti v socvetju; koprivasta zvončnica; les. palčnik skobljič za izdelovanje zaokroženih robov ali okroglih palic; voj. palčnik nekdaj železna rokavica z enim prstom kot del oklepa ♪
  18.      paliatív  -a m (ȋ) 1. farm. sredstvo za začasno olajšanje bolečin ali za ublažitev bolezenskih znakov: bolniku so dali paliativ zaradi kašlja 2. knjiž., redko nepopolna, začasna rešitev: zanj je umik od ljubljenke le paliativ ♪
  19.      pálica  -e ž (á) 1. dolg, tanjši, v prerezu navadno okrogel lesen predmet: odrezati (si), urezati (si), zlomiti palico; opirati se na palico; tepsti, udariti s palico; bambusova drenova, leskova palica; dolga, grčava, kljukasta, votla palica; palica z odebeljenim koncem, kovinsko konico; boji se ga kot pes palice / hoditi ob palici, s palico // navadno s prilastkom kar je po obliki temu podobno: gumijasta, kovinska palica / biljardna, dirigentska palica; čarovna palica po ljudskem verovanju ki ima nenavadno, skrivnostno moč; hokejska palica z ukrivljenim spodnjim delom; iskati vodo z iskalno palico bajanico; maršalska palica znamenje maršalskega čina; nabijati smodnik z nabijalno palico; pastirska, ribiška palica; popotna palica; skakalna palica; smučarska palica s krpljico in ročajem z usnjeno zanko; ima črno sprehajalno palico; škofovska palica umetniško okrašena palica z ukrivljenim zgornjim delom; štafetna palica umetniško izdelana votla palica s pismom, poslanico komu // ekspr. udarci (s palico): palice so padale po hrbtu; dobil je dvajset palic po podplatih / umrl je pod palicami; poznali so se mu sledovi palice 2. nekdaj dolžinska mera, 138 cm: dolg je le pet palic ● ekspr. kadar je nagajal, je pela palica je bil tepen s palico; je bil tepen sploh; ekspr. pri njem ne pomagata ne palica ne jok ne huda kazen ne žalost, prizadetost drugih; ekspr. morali bi ga s palico moral bi biti tepen, kaznovan; ekspr. čaka ga beraška palica beračenje, prosjačenje; priti na beraško palico popolnoma obubožati; spravil jih je na beraško palico povzročil je, da so izgubili vse premoženje; star. živeti pod krivo palico imeti škofa za fevdalnega gospoda; preg. palica ima dva konca sovražno dejanje lahko škoduje tudi tistemu, ki tako dejanje stori ◊ aer. krmilna palica del krmilne naprave v obliki palice, s katerim se uravnava položaj višinskega krmila, krilc; ekon. valuta zlata v palicah zlata valuta, pri kateri je zlato v palicah plačilno sredstvo za mednarodna plačila; zlato v palicah v obliki kvadrov; fiz. kontrolna palica priprava, s katero se uravnava delovanje jedrskega reaktorja; grad. palica sestavni del paličja, obremenjen s pritiskom ali nategom; natezna, tlačna palica; jur. prelomiti palico nad obsojencem nekdaj odrediti izvršitev sodbe; gorska palica nekdaj sodna palica gorskega gospoda; sodna palica nekdaj znamenje oblasti sodnika, sodnega gospoda; šport. štafetna palica palica določene velikosti, ki jo udeleženci štafete izročajo drug drugemu; predati štafetno palico izročiti jo na določenem prostoru drugemu udeležencu štafete; skok ob palici atletska disciplina, pri kateri se skače čez letvico s pomočjo palice ♪
  20.      páličar  -ja m (á) 1. nekdaj vojak, oborožen s palico: pogumen paličar 2. nar. fižol z ovijajočim se steblom; visoki fižol: paličarja letos nismo sadili ♪
  21.      páličast  -a -o prid. (á) ki ima obliko palice, paličice: imel je dolg, paličast meč; ekspr. njegovo telo je bilo tanko, paličasto ♦ biol. paličaste bakterije; fiz. paličasti magnet; teh. paličasti termometer; paličasto jeklo ♪
  22.      páličica  -e ž (á) 1. manjšalnica od palica: v rokah je vrtel paličico; umetniško izrezljana paličica / dirigentska paličica; riž so jedli z (jedilnimi) paličicami; sprehajalna paličica / nastrgati vanilijevo paličico ♦ nav. mn., anat. paličasta vidna čutnica, občutljiva zlasti za svetlobo 2. nav. mn. paličasto pecivo iz kvašenega ali nekvašenega testa: slane paličice ♪
  23.      pálička  -e ž (á) manjšalnica od palica: urezati (si) paličko / kovinska palička; paličke pri ograji / sprehajalna palička ∙ žarg., biol. palička paličasta bakterija ♦ farm. jodna palička na koncu z vato ovita palička za mazanje z jodovo tinkturo ♪
  24.      paličnják  -a m (á) zool. žuželka paličastega telesa, brez kril, Bacillus rossii ♪
  25.      pálík  -a m (ȃ-ȋ) min. kristal določene snovi s kristalno obliko snovi, iz katere je nastala ♪

   74.509 74.534 74.559 74.584 74.609 74.634 74.659 74.684 74.709 74.734  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA