Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (74.134-74.158)
- oslár -ja m (á) kdor goni, vodi osla: oslarji so poganjali osle ♪
- oslaríja -e ž (ȋ) slabš. neumno govorjenje ali ravnanje: kakšno oslarijo si spet naredil; takih oslarij ne bom poslušal / govoriti oslarije // kar je neumno sploh: take oslarije že dolgo nisem bral, gledal / napolnili so ti glavo z oslarijami neumnimi nazori, mislimi // v medmetni rabi izraža negativen odnos do povedanega: pravi, da bo pustil službo — oslarija; spustiti se v boj s tem človekom, kakšna oslarija ♪
- oslavíti -ím tudi osláviti -im dov., oslávil; oslávljen in oslavljèn (ȋ í; ā ȃ) zastar. proslaviti: s tem dejanjem je oslavil domovino; oslaviti svoje ime; to je storil z namenom, da se oslavi ♪
- oslávljati -am nedov. (á) knjiž., redko ogovarjati, naslavljati: oslavljati koga (s) tovariš / med pripovedovanjem ga je neprenehoma oslavljala ♪
- ôslica 1 -e ž (ó) manjšalnica od osla: vzel je oslico in nabrusil koso ♦ obrt. zlatarska oslica kalcedon, ki se uporablja za ugotavljanje karatov drage kovine; preizkusni kamen ♪
- ôslica 2 -e ž (ó) nar. vzhodno 1. kopa, kopica: oslica slame na dvorišču / spravljati seno, slamo v oslice / oslica drv skladovnica 2. lesena ali zidana odprtina na strehi gospodarskega poslopja, skozi katero se spravlja seno ♪
- oslíca -e ž (í) samica osla: jahati na oslici; osel in oslica ♪
- oslìč -íča m (ȉ í) 1. star. osel, osliček: oslič in volič 2. morska riba brez lusk, z belim mesom: v ribarnici prodajajo osliče / porcija osličev ♪
- oslíčji -a -e (ȋ) pridevnik od oslíca: osličje mleko ♪
- oslíniti -im dov. (í ȋ) 1. zmočiti s slino: osliniti cigaretni papirček; osliniti znamko; osliniti si prst / polž oslini kamen / žival mora krmo dobro prežvečiti in osliniti 2. ekspr. udariti: še eno tako reci, pa te bom oslinil oslínjen -a -o: z oslinjenim prstom si je pogladila obrvi ♪
- oslojíti -ím dov., oslójil (ȋ í) teh. prekriti s slojem česa: oslojiti ploščo ♪
- oslómba -e ž (ọ̑) knjiž. pomoč, podpora: pri njem je iskala oslombo; uporniki so imeli oslombo v vojaških silah sosednje države ♪
- oslòn -ôna m (ȍ ó) 1. glagolnik od osloniti: oslon na zid / oslon na tradicijo 2. knjiž. naslonjalo, naslonilo: obložiti oslon z blazino / naslonil se je na oslon pri stražnem stolpu 3. zastar. pomoč, podpora: on je bil njen oslon in up ♪
- oslóna -e ž (ọ̑) 1. knjiž., redko naslonjalo, naslonilo: sedel je v naslanjaču in se s komolcem opiral na oslono / oslona stola, zofe 2. zastar. pomoč, podpora: dajati komu moralno oslono ♪
- osloníti oslónim stil. -ím dov., oslônil stil. oslónil (ȋ ọ́, í) knjiž. nasloniti: osloniti puško na deblo / osloniti glavo na roke; osloniti se na vrata / prevodi so se zelo oslonili na izvirnik / trditve je oslonil na trdne dokaze naredil odvisne od njih / na koga se boš v težavah oslonil pri kom boš poiskal, dobil pomoč, podporo oslónjen -a -o: športna dejavnost je oslonjena na množičnost; na steno oslonjeno orodje ♪
- ôslov -a -o stil. ôslov -óva -o prid. (ó; ó ọ́) nanašajoč se na osle: glasno oslovo riganje ∙ ekspr. prepirati se za oslovo senco za nepomembne, nevažne stvari ♪
- oslovína -e ž (í) usnje iz oslove kože: opna na bobnu je iz oslovine ♪
- oslóvski -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na osle: dolgi oslovski uhlji / oslovska vprega / ekspr. oslovska trma ● ekspr. oslovski most prikaz ali pripomoček za ljudi, ki si pri učenju kaj težko zapomnijo ali težko razumejo; žarg., šol. oslovski most Pitagorov izrek; oslovska klop nekdaj navadno zadnja klop, v kateri so za kazen morali sedeti slabi ali nedisciplinirani učenci; star. napisati na oslovsko kožo pergament; ekspr. knjige, zvezki imajo oslovska ušesa imajo zavihane, zmečkane ogle ◊ arhit. oslovski hrbet gotski lok, polkrožno začet in v sredi koničasto dvignjen; med. oslovski kašelj nalezljiva bolezen z napadi močnega, dušljivega kašljanja, zlasti pri otrocih ♪
- oslóvstvo -a s (ọ̄) knjiž. 1. dejstvo, da je žival osel: osel se ni pritoževal zaradi svojega oslovstva 2. neumno govorjenje ali ravnanje; neumnost: Osel gre le enkrat na led. — Baš to je oslovstvo (O. Župančič) ♪
- osluškováti -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž. poslušati: zver vohlja in osluškuje, preden pride iz brloga 2. med. preiskovati organe s poslušanjem; avskultirati: osluškovati pljuča, srce / zdravnik ga je dolgo osluškoval ♪
- oslutíti in oslútiti -im dov. (ȋ ú ū) knjiž. zaslutiti: v tem trenutku je šele oslutil pomembnost odločitve ♪
- osmák -a m (á) star. jelen ali srnjak, ki ima na vsakem rogu po štiri odrastke; osmerak: ustreliti osmaka ◊ agr. koruza, katere storži imajo zrna samo v osmih vrstah ♪
- osmánski in ósmanski -a -o prid. (ȃ; ọ̑) knjiž. nanašajoč se na staro Turčijo; turški: upadanje osmanske moči / osmanska država ♪
- ôsmi -a -o štev. (ó) ki v zapovrstju ustreza številu osem: osmi [8.] maj; pismo z dne 8. oktobra; bil je osmi na cilju; ob osmi (uri) 8h; 20h; v osmem letu; kralj Henrik VIII. / osmi del celote osmina ∙ nar. včeraj smo imeli osmi dan za njim osmino; ekspr. naložila si je osmi križ osemdeset let je (bila) stara; star. osma šola osmi razred nekdanje gimnazije ♪
- osmíca -e ž (í) 1. pog. številka osem: napisati osmico / na tej progi vozi osmica tramvaj, avtobus številka osem / žarg., med. izpuliti osmico modrostni zob // kar je temu podobno: gibi plesalke v obliki osmice / vrteti goreče bakle v krogih in osmicah 2. igralna karta z osmimi znaki: igralec ima karovo osmico 3. nar. zahodno začasni vinotoč, v katerem se prodaja domače vino: včeraj so pri sosedu odprli osmico; osmica bo odprta ves teden ◊ agr. privezati drevesce h kolu na osmico tako, da ima trak obliko številke osem; lov. osmica šibra s premerom 3,5 mm; naboj, napolnjen s šibrami osmicami; šport. osmica element umetnostnega drsanja, pri katerem opravi drsalec na eni nogi dva dotikajoča se kroga; voziti osmico ♪
74.009 74.034 74.059 74.084 74.109 74.134 74.159 74.184 74.209 74.234