Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (74.009-74.033)



  1.      orjunáštvo  -a s () delovanje ali gibanje orjunašev
  2.      òrka  medm. () pog. 1. izraža podkrepitev trditve: orka, to je bilo življenje 2. izraža nejevoljo, nestrpnost: orka, ne vidiš, da je polno / orka madona, zdaj mi je pa zadosti orkamadona
  3.      òrkamadôna  in òrkamadóna in òrka madôna in òrka madóna medm. (-; -ọ̑) nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: ne bo umika, orkamadona
  4.      orkán  -a m () 1. izredno močen vrtinčast tropski vihar, zlasti v Severni Ameriki: prebivalce so obvestili, da se približuje orkan; orkan je zajel ladjo; vojna pustoši kot orkan 2. ekspr., s prilastkom kar se pojavi v visoki stopnji: zajel jo je ljubezenski orkan; orkan revolucije je naraščal
  5.      orkánski  -a -o prid. () nanašajoč se na orkan: orkanski alarm / orkanski vihar orkan / avto drvi z orkansko hitrostjo ◊ meteor. orkansko oko središče orkanskega tropskega ciklona, v katerem nastaneta kratkotrajna razjasnitev in ponehanje vetra
  6.      orlíca  -e ž (í) 1. samica orla: orel in orlica sta znašala gnezdo 2. knjiž., ekspr. odločna, pogumna ženska: občudoval je svojo orlico 3. nekdaj članica organizacije, zveze telovadnih društev, ki temelji na katoliški ideologiji: sprevod orlic 4. bot. nižinska ali gorska travniška rastlina z navadno modro vijoličastimi cveti, katerih cvetni listi so podaljšani v ostrogo, Aquilegia: na vrtu so gojili tudi orlice / navadna, velecvetna orlica
  7.      orlìč  -íča m ( í) manjšalnica od orel: orliči so že poskušali izleteti iz gnezda
  8.      ôrlji  -a -e prid. () nanašajoč se na orle: orlje gnezdo / orlji kremplji // ekspr. tak kot pri orlu: orlji obraz
  9.      órlon  -a m (ọ̑) tekst. poliakrilnitrilno vlakno ameriške proizvodnje: proizvajati orlon // tkanina iz teh vlaken: obleka iz orlona; neskl. pril.: kostim iz orlon blaga
  10.      orloók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki hitro, dobro vidi: orlooki lovec je že na daleč opazil žival
  11.      ôrlov  -a -o (ó) svojilni pridevnik od orel: orlovo pero
  12.      ôrlov  -óva -o tudi ôrlov -a -o prid.ọ́; ó) orlovski: orlovo gnezdo ◊ bot. orlova praprot praprot z dolgopecljatimi, do 2 m dolgimi pernatimi listi, Pteridium aquilinum
  13.      orlóvski  tudi ôrlovski -a -o prid. (ọ́; ó) nanašajoč se na orle: orlovsko gnezdo / ekspr. gleda jo z orlovskimi očmi / orlovski nos z izbočenim vrhnjim delom
  14.      ôrlovstvo  in orlóvstvo -a s (ó; ọ̄) nekdaj gibanje ali delovanje orlov, telovadcev: seznaniti se z orlovstvom
  15.      ornát  -a m () 1. rel. slavnostno liturgično oblačilo: bogato vezen, dragocen ornat / duhovniški, mašniški, škofovski ornat; pren., ekspr. škof je prišel v cerkev v vsem svojem ornatu 2. srednjeveško slavnostno vladarsko oblačilo: nositi ornat / kraljevski, vladarski ornat
  16.      órnica  -e ž (ọ̑) nar. zahodno čeber: stresati grozdje v ornice / namakati perilo v ornici
  17.      orníca  -e ž (í) 1. orna zemlja: spremeniti travnik v ornico; ima pet hektarov ornice // knjiž. njiva: opleti ornico / ornica pšenice 2. agr. plast zemlje, ki se pri oranju obrača: pod ornico je na tej njivi prod; črna, ilovnata ornica
  18.      ornitológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za ornitologijo: zborovanje ornitologov
  19.      ornitologíja  -e ž () veda o pticah, ptičeslovje: bil je znan strokovnjak za ornitologijo
  20.      ornitolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ornitologe ali ornitologijo: ornitološka literatura / ornitološki rezervat, zavod
  21.      oro...  ali óro... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na navpično izoblikovanost zemeljskega površja: orogen, orogeneza, orografija, orografski
  22.      oróčati  -am nedov. (ọ́) fin. s pogodbo določati rok, pred katerim vlagatelj ne more razpolagati z vloženim denarjem; vezati: podjetja oročajo sredstva
  23.      oročíti  -ím tudi oróčiti -im dov. ( í; ọ̄ ọ̑) fin. s pogodbo določiti rok, pred katerim vlagatelj ne more razpolagati z vloženim denarjem; vezati: oročiti hranilno vlogo / podjetje je oročilo sredstva na tri leta oročèn -êna -o tudi oróčen -a -o: oročene vloge
  24.      orodjár  -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem orodja: tovarna bo zaposlila več orodjarjev in rezkalcev
  25.      orodjárna  -e ž () delavnica, obrat za izdelovanje in vzdrževanje orodja: zaposlen je v orodjarni; mojster v orodjarni // shramba za orodje: iz orodjarne je prinesel sekiro in žago / gasilska orodjarna

   73.884 73.909 73.934 73.959 73.984 74.009 74.034 74.059 74.084 74.109  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA