Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (73.984-74.008)


  1.      organtín  -a m (ȋ) knjiž. organdi: poleti je nosila obleko iz organtina ♪
  2.      organzín  -a m (ȋ) tekst. močneje sukana preja iz več zelo dolgih vlaken naravne svile, ki se uporablja za osnovo svilenih tkanin ♪
  3.      órgija  -e ž (ọ́) 1. pri starih Grkih in Rimljanih versko slavje v čast bogov, zlasti Demetre, Zevsa, Dioniza: udeležiti se orgije 2. nav. mn., ekspr. razbrzdano veseljačenje: prirejati orgije; zabava se je razvila v orgije; opolzke, razkošne orgije; pren. opazoval je orgijo barv in svetlobe na sliki // navadno s prilastkom veliko nasilje, hudodelstvo: krvave orgije okupatorjev ♪
  4.      órglar  -ja m (ọ̑) 1. kdor igra (na) orgle: koncert priznanega orglarja 2. zastar. organist: včasih so bili učitelji tudi orglarji ♪
  5.      orglár  in órglar -ja m (á; ọ̑) kdor izdeluje orgle: pri orglarju so naročili nove orgle ♪
  6.      órglarica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od órglar: na koncertu je nastopila tudi orglarica ♪
  7.      órglarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na órglarje ali orglanje: orglarski poklic / vpisal se je v orglarsko šolo ♪
  8.      orglárski  in órglarski -a -o prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na orglárje: orglarska delavnica / orglarski mojster ♪
  9.      órglati  -am nedov. (ọ̑) igrati (na) orgle: zna orglati / orglati na koncertu; pren., ekspr. veter je orglal skozi veje ♪
  10.      oríbati  -am dov. (ȋ) 1. z ribanjem očistiti: oribati pod, posteljo; z lugom oribati 2. ekspr. odrgniti: čevelj mu je oribal kožo; oribal se boš na tem stolu ◊ arhit. oribati omet z zidarsko strguljo spraskati površino svežega fasadnega ometa, da postane enakomerno hrapava oríban -a -o: oriban pod ♪
  11.      oríčka  -e ž (ȋ) nar. otka: Dihur je preteče bobnal z oričko po lemežu (Prežihov) ♪
  12.      originál  -a m (ȃ) 1. literarno, znanstveno delo v jeziku, v katerem ga je napisal avtor, izvirnik: prevod se ujema z originalom / brati roman v originalu // kip, slika, kakor jo je ustvaril umetnik: reprodukcija je prav taka kot original; ima veliko slik, med njimi precej originalov 2. prvi, prvotni izvod, primerek listine: primerjati prepis z originalom; fotografija originala // prvi, prvotni izvod česa napisanega, narisanega: prenašati z originala skozi prozoren papir 3. ekspr. kdor se po določeni lastnosti, nazorih, navadah loči od drugih, izvirnež: to ti je original; pravi, velik original ♪
  13.      originálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost originalnega: originalnost zamisli; originalnost njegovega pripovedovanja jih je pritegnila / potrditi originalnost dokumenta; dvom o originalnosti slike ♪
  14.      óriks  -a m (ọ̑) zool. antilopa z zelo dolgimi, močno koničastimi rogovi, Oryx algazel: čreda oriksov; neskl. pril.: antilopa oriks ♪
  15.      orís  -a m (ȋ) knjiž. 1. opis, prikaz: pesmim je dodan kratek oris pesnikovega življenja in dela / oris poti ♦ šol. pismeni izdelek, v katerem so navedene glavne značilnosti česa in oseben odnos do tega 2. obris: v daljavi se vidijo orisi hribov ♪
  16.      orísati  oríšem dov. (ȋ) 1. opisati, prikazati: v poročilu je orisal potek dela; z nekaj besedami je orisala njegov značaj 2. redko narediti črto, črte okrog česa; očrtati: sledovom v pesku je orisal kroge orísan -a -o: ostro orisan profil; glavna junakinja je orisana kot bistro dekle ♪
  17.      orisováti  -újem nedov. (á ȗ) redko opisovati, prikazovati: uvodno poglavje orisuje življenje na vasi orisováti se knjiž. kazati se v obrisih: skozi meglo se orisujejo vrhovi gor ♪
  18.      óriti  -im tudi ôriti -im nedov. (ọ̑; ō ȏ) nav. 3. os., knjiž. razlegati se, odmevati: pesem ori do neba; bojni kriki orijo po bojišču; klici, vzkliki se orijo po dvorani // zastar. glasiti se, oglašati se: vprašanja orijo vsevprek; svobodno se ori tod slovenska beseda ♪
  19.      orják  -a m (á) ekspr. 1. nenavadno velik in močen človek: bil je orjak med vrstniki; otroci radi poslušajo zgodbe o orjakih // s prilastkom kdor ima nadpovprečne uspehe pri svojem delu: bil je duhovni, miselni orjak 2. s prilastkom kar je veliko sploh: zasneženi vrhovi gorenjskih orjakov / vzlet zračnega orjaka ◊ zool. belgijski orjak velik in močen kunec sive barve z dolgimi uhlji ♪
  20.      orjákinja  -e ž (á) ženska oblika od orjak: zrasla je v pravo orjakinjo ◊ astr. zvezda, po velikosti in masi večja od Sonca ♪
  21.      orjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na orjake: ima orjaško postavo / voz sta vlekla dva orjaška konja // ekspr. zelo velik: orjaški človek; orjaški motorji, stroji / udaril ga je s svojo orjaško pestjo / prostor orjaških razsežnosti / orjaške gore, stene zelo visoke ● ekspr. industrija je napredovala z orjaškimi koraki se je zelo hitro razvijala; ekspr. čakajo ga orjaške naloge težke, zelo zahtevne ◊ bot. orjaški dežnik užitna lističasta goba z visokim, votlim betom, Macrolepiota procera; pal. orjaški jelen zelo velik izumrli jelen iz mlajše ledene dobe; orjaški lenivec v pleistocenu izumrli južnoameriški sesalec slonove velikosti; zool. orjaška morska krava sredi prejšnjega stoletja izumrla morska krava, Hydrodamalis gigas ♪
  22.      orjáštvo  -a s (ȃ) ekspr. lastnost, značilnost orjaškega: njegovo orjaštvo ji je vlivalo zaupanje / veličastnost in orjaštvo gor ♪
  23.      Orjúna  in orjúna -e ž (ȗ) kratica organizacija jugoslovanskih nacionalistov: preprečiti ustanovitev Orjune ♪
  24.      orjunáš  -a m (á) član Orjune: spopad orjunašev in delavcev v Trbovljah ♪
  25.      orjunáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na orjunaše ali Orjuno: orjunaško gibanje / orjunaške uniforme ♪

   73.859 73.884 73.909 73.934 73.959 73.984 74.009 74.034 74.059 74.084  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA