Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (73.784-73.808)
- opljuskávati -am nedov. (ȃ) s pljuskanjem močiti, polivati: opljuskavati hrbet / valovi opljuskavajo kljun ladje; pren. od vseh strani me opljuskava hrup, svetloba ♪
- opljúskniti -em dov. (ú ȗ) s pljuskom zmočiti, politi: opljuskniti koga z vedrom vode / val ga je opljusknil po nogah ♪
- opljúsniti -em dov. (ú ȗ) s pljuskom zmočiti, politi: opljusniti koga po hrbtu / val opljusne skalo; pren. svetloba za hip opljusne temni hodnik ♪
- opljúvati -am in opljújem in opljuváti opljúvam in opljújem dov., opljuvál in opljúval (ú; á ú) s pljuvanjem v koga, kaj izraziti odklonilen, sovražen odnos: skočila je proti njemu in ga opljuvala; sliko so opljuvali in poteptali // ekspr. vzeti ugled, osramotiti: obsoditi in opljuvati človeka ni težko / opljuvati komu čast opljúvan in opljuván -a -o: biti opljuvan in ponižan ♪
- oplôčiti -im tudi oplóčiti -im dov. (ó ȏ; ọ̄ ọ̑) knjiž. obložiti s ploščami: opločiti stene, tla oplôčen tudi oplóčen -a -o: opločeno dvorišče ♪
- oplóčnica -e ž (ọ̑) knjiž. plošča (za oblaganje): tla so bila iz velikih rjavih opločnic; kamnite opločnice ♪
- oplódba -e ž (ọ̑) knjiž. oploditev: umetna oplodba / oprašitev in oplodba ajde ♪
- oplodíti -ím dov., oplódil (ȋ í) 1. povzročiti nastajanje novega organizma z združitvijo moške in ženske spolne celice: bik oplodi kravo; nizko oplodil je ženo / umetno oploditi svinjo / oploditi cvet ♦ biol. oploditi jajčece povzročiti, narediti, da se združi s semenčico 2. ekspr. izboljšati vrednost, kakovost: njegovo delo je oplodilo našo literaturo; duhovno oploditi / matematika je oplodila naravoslovne vede je vplivala nanje oplojèn -êna -o: oplojene samice; ovce so umetno oplojene; oplojeno jajčece ♪
- oplodljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da oploditi: ikre mrtvih rib so bile še oplodljive ♪
- oplódnja -e ž (ọ̑) knjiž. oploditev: opraviti oplodnjo; slaba oprašitev in oplodnja trte / umetna oplodnja ♪
- oplôskati -am dov. (ȏ) ekspr. večkrat slišno, plosko udariti: za šalo jo je oploskal in objel / pošteno ga je oploskal natepel ♪
- oplôščiti -im dov. (ō ȏ) knjiž. obložiti s ploščami: oploščiti teraso ♦ teh. obložiti kovino s tanko plastjo druge kovine oplôščen -a -o: oploščene stopnice ♪
- oplôščiti -im tudi oploščíti -ím dov., oplôščil tudi oplóščil (ō ȏ; ȋ í) knjiž., redko nekoliko sploščiti: z udarcem oploščiti predmet; cev se je oploščila oplôščen -a -o tudi oploščèn -êna -o: oploščeno telo ♪
- ópna -e ž (ọ̄) 1. na obod napeta tanka prožna plast kakega tkiva, ki more nihati: opna se je predrla, raztrgala / opne v ušesih / opna na bobnu // teh. na obod napeta, pritrjena tanka prožna ploščica, ki more nihati: opna v slušalki, zvočniku; kovinska opna 2. tanka plast snovi, skozi katero more pronicati plin, tekočina: pronicanje plina skozi opno 3. knjiž. tapeta, stenska obloga: stena je bila prevlečena s srebrnimi opnami / stenske opne ♪
- ópnast -a -o prid. (ọ̄) knjiž., redko ki ima opno: prvotno je imel grad opnasta okna ♪
- opočásniti -im in opočasníti -ím dov., opočásnil (ā; ȋ í) upočasniti: opočasniti hojo; ekspr. opočasniti korak ♪
- opogúmiti -im dov. (ū ȗ) narediti, da postane kdo pogumen: skušala ga je opogumiti; ko je to videl, se je opogumil / opogumil se je in jo zasnubil / njene besede so ga opogumile opogúmljen -a -o: nekoliko opogumljen je nadaljeval z delom ♪
- opogúmljati -am nedov. (ú) vplivati na koga, da bi bil pogumen: stala mu je ob strani in ga opogumljala / njena navzočnost ga je opogumljala / opogumljal ga je, naj vztraja spodbujal opogumljajóč -a -e: opogumljajoče besede ♪
- opòj -ôja m (ȍ ó) nav. ekspr. 1. kar povzroča stanje čutnega in duševnega ugodja: pijača je zanj opoj; blaženost opoja / v knjigah išče opoja; iz glasbila je znal izvabljati čudovit opoj; ljubezenski, zimski opoj // redko opojnost: opoj rož / opoj antične kulture 2. stanje čutnega in duševnega ugodja: opoj počasi izginja in spet se začenja vsakdanje življenje; vdajati se opoju; biti v opoju; to je storil v opoju svatovskega razpoloženja ♪
- opojílo -a s (í) knjiž. sredstvo, ki povzroča stanje čutnega in duševnega ugodja: uživanje mamil in opojil; glasba deluje nanj kot opojilo / nagnjenje do opojil alkoholnih pijač ♪
- opojíti -ím dov., opójil (ȋ í) 1. povzročiti pijanost: vino ga je opojilo 2. nav. ekspr. povzročiti stanje čutnega in duševnega ugodja: duh teh rož človeka opoji / glasba jih je popolnoma opojila; opojila ga je misel, da bo doma opojèn -êna -o: opojen človek; opojen od vonja cvetoče ajde; ves je opojen od sreče, uspeha ♪
- opojnína -e ž (ȋ) knjiž., redko alkoholna pijača: uživati opojnine ♪
- opójnost -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost opojnega: opojnost pijače / ekspr.: opojnost besed, petja; opojnost pomladi // nav. ekspr. stanje čutnega in duševnega ugodja: prevzemala ga je opojnost; uživati v opojnosti in miru / čutna, duševna opojnost ● knjiž. predajati se beli opojnosti veselju, športu v zimski naravi ♪
- opóka -e ž (ọ̑) nar. zahodno lapor: kosi opoke // lapornata zemlja: češnja, vsajena na opoki ♪
- opóldan -dnéva [u̯d] m (ọ̑ ẹ̑) redko poldan, poldne: do opoldneva je končal delo ♪
73.659 73.684 73.709 73.734 73.759 73.784 73.809 73.834 73.859 73.884