Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (73.559-73.583)



  1.      omámnost  -i ž (á) lastnost, značilnost omamnega: omamnost plina / omamnost pomladi
  2.      óman  -a m (ọ̑) bot. rastlina z navadno nedeljenimi listi in rumenimi cveti v koških, Inula: dišeče korenine omana / veliki oman
  3.      omára  -e ž () večji kos pohištva, ki se odpira na sprednji strani, za shranjevanje oblek ali drugih stvari: odpreti, zakleniti omaro; spraviti obleko, perilo v omaro; omara iz orehovega lesa; ključ od omare / dvokrilna omara; knjižna omara; kombinirana omara sestavljena iz delov, od katerih se eni zapirajo, drugi so odprti; tridelna ali trodelna omara s tremi (vratnimi) krili; zidna omara navadno manjša omara v zidni vdolbini // v kmečkem okolju nizka omara s policami za shranjevanje jedil: latvico mleka je postavila v omaro // s prilastkom temu podobna priprava za različne namene: denar in dokumente je imel shranjene v železni omari / hladilna omara hladilnik, velik kot omara; zamrzovalna omara omari podobna naprava za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturiarhit. vzidana omara z obdelano prednjo stranjo, pritrjena v niši; elektr. stikalna omara s stikalnimi aparati; muz. orgelska omara ohišje orgel; papir. sesalna omara naprava za vakuumsko odstranjevanje dela vode iz mokre plasti na vzdolžnem situ papirnega stroja
  4.      omárast  -a -o prid. () knjiž., redko po obliki podoben omari: sanjalo se mu je, da so po zraku vozila omarasta letala ♦ obrt. omarasto pohištvo
  5.      omárica  -e ž () manjšalnica od omara: a) odkleniti omarico; nizka, ozka omarica / garderobna omarica; nočna, knjiž. posteljna omarica nizka omarica ob zglavju postelje; viseča omarica ki se pritrdi na steno; omarica za čevlje, prvo pomoč b) omarica s števci in varovalkami / hidrantna omarica z vodovodno pipo in cevmi za gašenje požarov, nameščena v zidu večjih stavbknjiž. glasbena omarica glasbeni avtomatagr. grelna omarica termostat; elektr. kabelska omarica za povezavo in prevezavo kabla z drugimi vodniki; rad. zvočna omarica zabojčku podobna naprava z zvočnikom, zvočniki
  6.      omaríja  -e ž () nar. gorenjsko zvonjenje zvečer v čast Mariji; avemarija: ob omariji so morali biti otroci doma / omarijo zvoni
  7.      omasóviti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) publ. narediti kaj množično: omasoviti telesno kulturo / organizacija je omasovila svoje vrste jih naredila številčno močnejše
  8.      omastíti  -ím dov., omástil ( í) knjiž. 1. namastiti, namazati: omastiti pekač; omastiti vrv 2. pomastiti, zamastiti: omastil je časopis; pri jedi si je omastil brke omastíti se redko s slastjo pojesti kaj dobrega, navadno meso; pomastiti se: omastil se je s pečenko ● ekspr. boji se, da bi se ob svinini preveč omastila zredila omaščèn -êna -o: omaščena brada, obleka
  9.      omávčiti  -im dov. (ā) namestiti mavčno obvezo: omavčiti zlomljeno nogo
  10.      omávžati  -am dov. () 1. pog. zdrgniti, nadrgniti, navadno s snegom: vrgli so ga v sneg in ga omavžali 2. nar. odstraniti ščetine, ogoliti: omavžati prašiča ● pog., ekspr. omavžati otroke umiti; pog., ekspr. pri kartanju so ga dobro omavžali povzročili, da je potrošil, izdal veliko denarja
  11.      omàz  -áza m ( á) knjiž., redko namaz, premaz: omaz je suh; bitumenski omaz
  12.      omázati  omážem dov., omázala in omazála (á ) 1. knjiž., redko namazati, premazati: omazati steno z bitumenom, ilovico 2. star. umazati: ne prijemajte predmetov, da jih ne omažete / omazati komu čast
  13.      ómica  -e ž (ọ̑) ljubk. manjšalnica od oma: omica je nevarno zbolela
  14.      omíka  -e ž () knjiž. 1. kultura: širiti omiko med barbari / vplivi grške omike / razvoj filmske, glasbene omike / čovek brez omike; omika in olika / srčna omika / ima visoko gledališko, pevsko omiko 2. izobrazba, vzgoja: gimnazija daje splošno omiko / truditi se za omiko ljudstva
  15.      omíkanost  -i ž () knjiž. 1. kulturnost: to dokazuje njegovo visoko omikanost / omikanost naroda / redko omikanost stila izdelanost, izoblikovanost 2. izobrazba: pridobiti si omikanost z lastno pridnostjo
  16.      omíkati  -am dov. () knjiž. 1. razviti, kultivirati: omikati jezik 2. izobraziti, vzgojiti: knjige so ga omikale; omikati in olikati / omikati divjake civilizirati omíkan -a -o 1. deležnik od omikati: jezik njegovih pesmi je omikan, uglajen; biti omikan v nemških šolah 2. star. ki ima izobrazbo; izobražen: učitelj je bil edini omikani človek v vasi / biti pesniško omikan
  17.      omíliti  -im dov. () 1. narediti kaj milo, blago: nasmeh je omilil njen obraz; pogled se mu je omilil / trpljenje ga je omililo / omiliti kazen, predpis // narediti kaj manj boleče, manj neprijetno: sneg je omilil padec / omiliti posledice potresa // narediti kaj manj ostro, negativno: omiliti izjavo, kritiko, mnenje 2. narediti, da se kaj pojavlja a) v manj visoki stopnji: omiliti carine / omiliti zahteve b) v manj izraziti obliki: omiliti stanovanjsko stisko; vihar se je omilil; knjiž. strmina se je nekoliko omilila zmanjšala 3. star. priljubiti, prikupiti: s svojim pripovedovanjem mi je kraj zelo omilil; knjiga se je mnogim omilila omíljen -a -o: omiljena oblika romantike; to je omiljena snov njihovih pogovorov
  18.      omilováti  -újem nedov.) zastar. pomilovati, sočustvovati: vsi so omilovali nesrečno dekle / omilovati svojo usodo objokovati
  19.      omísliti si  -im si dov., omíšljen (í ) ekspr. kupiti si, priskrbeti si: omislil si je nov avtomobil; takih oblek si ne more omisliti / celo hlapca si je omislil dobil, najel; boljšega skrivališča si ne bi mogel omisliti najti, pripraviti omísliti star. preskrbeti, oskrbeti: omislil ji je gramofon / omisliti koga z vsem potrebnim
  20.      omíšljati si  -am si nedov. (í) 1. ekspr. kupovati si, priskrbovati si: vedno si omišlja obleke po zadnji modi; omišljal si je čedalje več parcel / za njo so si začele omišljati klobučke tudi njene vrstnice začele nositi 2. knjiž., redko raziskovati, proučevati: objavil je vrsto podatkov, gradiva pa ni omišljal in razlagal
  21.      omíti  omíjem dov., omìl (í ) star. umiti: omiti umazana tla; omiti se z mrzlo vodo / omiti madež, rano izmiti omít -a -o: omita okna
  22.      omíznik  -a m () knjiž. član omizja: nekateri omizniki so že vstajali
  23.      omláčiti  -im in omlačíti -ím dov., omláčil (á ā; í) knjiž. narediti mlačno: omlačiti jed omláčiti se, in omlačíti se postati mlačen: mleko se je omlačilo / po tem dogodku se je njuno prijateljstvo omlačilo
  24.      omladína  -e ž (í) zastar. mladina: navdušenje omladine
  25.      omladíti  -ím dov., omládil ( í) star. pomladiti: s kopelmi omladiti telo / vino je starca omladilo omladíti se pomladiti se: drevje se je spomladi omladilo ● star. hruške so se omladile in postale sladke so postale godne; star. luna se je omladila nastopil je prvi krajecagr. omladiti lan izgoditi omlajèn -êna -o: imeti omlajen obraz

   73.434 73.459 73.484 73.509 73.534 73.559 73.584 73.609 73.634 73.659  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA