Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (73.284-73.308)


  1.      ojá  medm. (ā) pog. izraža pritrjevanje: »Rad hodiš v šolo?« »Oja.«; prim. da, ja ♪
  2.      ojáčati  -am dov. (ā) knjiž. utrditi, okrepiti, povečati: s telovadbo ojačati telo / število prebivalcev se je ojačalo ♪
  3.      ojáčiti  -im dov. (ā ȃ) knjiž. utrditi, okrepiti, povečati: z gibanjem je ojačil mišice / ojačiti rob platnic s trakom ♦ elektr. ojačiti napetost povečati njeno izhodno vrednost; grad. ojačiti povzročiti večjo nosilnost ojáčen -a -o: ojačena napetost ♪
  4.      ojalovíti  -ím dov., ojalóvil (ȋ í) knjiž. narediti koga jalovega, neplodnega: ojaloviti samice ♪
  5.      ojármiti  -im dov. (á ȃ) knjiž. dati jarem na žival: ojarmiti vola ♪
  6.      Ojdípov  tudi Oidípov -a -o [oj-] prid. (ȋ) psih., v zvezi Ojdipov kompleks podzavestna erotična želja sina po materi in njegovo sovraštvo do očeta: proučevati Ojdipov kompleks ♪
  7.      òjla  medm. (ȍ) izraža opozorilo: ojla, tukaj smo ♪
  8.      ójnica  -e ž (ọ̄) 1. nav. mn. vsako od dveh ojes, med katera se vprega žival: naravnati vola v ojnice // ekspr., navadno s prilastlkom kar kaj omejuje: ojnice oblasti; ostal je v ojnicah vaškega življenja / zakonske ojnice ∙ ekspr. skakati čez ojnice biti nezvest v zakonu; ne ubogati, delati, kar je nedovoljeno 2. strojn. drog, ki veže bat ali križnik z ročico ali kolenom na gredi: okvara na ojnici ♪
  9.      ójòj  tudi ójój in ojòj tudi ojój medm. (ọ̑-ȍ; ọ̑-ọ̑; ȍ; ọ̑) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: ojoj, ali ne bo prepozno; ojoj, krožnik se je razbil ♪
  10.      ojunáčiti  -im dov. (á ȃ) knjiž. opogumiti, ohrabriti: njegove besede so ojunačile moštvo; ojunačil se je in vprašal / uspeh jih je ojunačil spodbudil ♪
  11.      óka  -e ž (ọ̑) turška, arabska utežna mera, 1,28 kg: kupil je devet ok koruze ♪
  12.      okacáti  -ám dov. (á ȃ) nar. zamazati, popackati: okacati z blatom okacán -a -o: imeti okacano suknjo ♪
  13.      okadíti  -ím dov., okádil (ȋ í) izpostaviti delovanju dima: okaditi steklo ∙ sveče so okadile podobo jo naredile zakajeno // izpostaviti takemu delovanju a) zaradi konzerviranja: okaditi meso b) po ljudskem verovanju zaradi zdravljenja: okaditi bolnika / okaditi z brinjem okadíti se postati črn, umazan od dima: strop se je že okadil okajèn -êna 1. deležnik od okaditi: okajena svetilka; soba je že zelo okajena; gledati sonce skozi okajeno steklo 2. ekspr. (nekoliko) pijan, vinjen: gostje so že okajeni; bil je tako okajen, da ni mogel domov ♪
  14.      okájati  -am nedov. (á) izpostavljati delovanju dima zaradi konzerviranja: okajati meso ∙ dim okaja strop ga dela zakajenega ♪
  15.      okalíti 1 -ím dov., okálil (ȋ í) razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju: okaliti sabljo, sveder / kovina se da okaliti okalíti se postati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer; prekaliti se: v tem boju se je okalila zavednost ljudi ♪
  16.      okalíti 2 -ím dov., okálil (ȋ í) skaliti: okaliti studenec; voda v ribniku se je okalila ♪
  17.      okamnína  in okamenína -e ž (ȋ) pal. okamneli živalski ali rastlinski ostanek iz geološke preteklosti; fosil: najstarejše okamnine; okamnine glavonožcev; pren. te besede so jezikovne okamnine ♦ zool. živa okamnina žival, ki se je nespremenjena ohranila iz geološke preteklosti; živi fosil ♪
  18.      okamníti  -ím in okameníti -ím dov., okámnil in okaménil (ȋ í) ekspr. povzročiti negibnost, togost: strah ga je okamnil / trpljenje je te ljudi okamnilo okamnjèn in okamenjèn -êna -o: okamnjena postava ♪
  19.      okániti  -im, tudi okaníti in okániti -im dov. (á ā; ȋ á ā) star. prevarati, ukaniti: pri igri si me okanil; hotel ga je okaniti za posestvo okániti se, tudi okaníti se in okániti se zastar. opustiti, izogniti se: ni se mogel okaniti te misli / okani se neumnosti ♪
  20.      okápati  -am in -ljem nedov. (ȃ) nar. okopavati: okapati krompir; okapati in zalivati ♪
  21.      okápi  -ja m (ȃ) zool. večji afriški sesalec, podoben žirafi, Ocapia johnstoni: gazele in okapiji ♪
  22.      okápnik  -a m (ȃ) grad. navzdol obrnjeni del okenske police, nadstreška, ki preprečuje zamakanje: popraviti okapnik ♪
  23.      okárati  -am dov. (ā) knjiž. opomniti, ošteti: mati ga je okarala; ostro okarati ♪
  24.      okarína  -e ž (ȋ) muz. otroški pihalni instrument jajčaste oblike, navadno iz žgane gline ali porcelana: igrati na okarino ♪
  25.      okàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima veliko očes: okat krompir // redko ki ima velike oči: okata ženska ♪

   73.159 73.184 73.209 73.234 73.259 73.284 73.309 73.334 73.359 73.384  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA