Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (73.034-73.058)


  1.      odsúti  -sújem dov., odsúl in odsùl (ú ȗ) s sipanjem odstraniti: dosuti in odsuti ♪
  2.      odsvít  -a m (ȋ) knjiž. 1. kar je vidno, se kaže na površini česa v zmanjšani svetlobni moči; odsev: gledati odsvit luči na vodi; odsvit sveče v očeh // ekspr. izraz, odraz: te pesmi so odsvit ljudskega mišljenja 2. svetloba, sij: odsvit zimskega sonca; odsvit zvezd / videti kaj v odsvitu plamenčka ● knjiž., redko pokazati se v najboljšem odsvitu v luči ♪
  3.      odsvítati  -am nedov. (ȋ) knjiž. 1. biti viden, kazati se na površini česa v zmanjšani svetlobni moči; odsevati: luči odsvitajo v vodi; zarja se je odsvitala v jezeru // svetlo se odražati, kazati: zidovje odsvita skozi drevje; v daljavi se odsvita mesto 2. kazati, izražati: pravljice odsvitajo mišljenje starih ljudstev; roman odsvita takratno življenje // biti viden, kazati se v čem: njegovi duševni boji odsvitajo tudi na obrazu; ti dogodki se odsvitajo tudi v gospodarstvu ♪
  4.      odsvojíti  -ím dov., odsvójil (ȋ í) jur. prenesti (lastninsko) pravico na drugo osebo: odsvojiti premoženje; odsvojiti terjatev; vozilo se odsvoji ◊ filoz. subjekt se odsvoji odtuji, alienira ♪
  5.      odšantáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. odšepati: poslovil se je in odšantal iz sobe / psiček odšanta pod klop ♪
  6.      odšávsniti  -em dov. (á ȃ) ekspr. hitro, sunkovito odgrizniti, odtrgati z gobcem, kljunom: odšavsniti kos mesa ♪
  7.      odščipávati  -am nedov. (ȃ) s ščipanjem odstranjevati: odščipavati poganjke ♪
  8.      odščípniti  -em dov. (í ȋ) s ščipanjem odstraniti: odščipniti konico žeblja; odščipniti roži uvel list; pren. nekaj je odščipnil od resnice ∙ ekspr. odščipniti sto dinarjev od zaslužka odtegniti // s ščipanjem odstraniti del česa: žico je treba malo odščipniti / pog. odščipniti hlebec odlomiti / ekspr. gospodar mu je odščipnil zaslužek znižal ♪
  9.      odškóditi  -im dov. (ọ̄ ọ̑) zastar. odškodovati: s tem so ga hoteli odškoditi za izgubo vodilnega mesta / lep razgled ga je odškodil za prebite napore poplačal; privoščil si je vse, da bi se odškodil za prejšnje stradanje ♪
  10.      odškodnína  -e ž (ȋ) kar se da, dobi a) za poravnavo škode: oškodovanci niso zahtevali odškodnine; plačati odškodnino; tožiti za odškodnino; dobiti odškodnino za bolečine / vojna odškodnina dajatev, ki se določi pripadnikom okupirane ali premagane države b) za uporabo, obrabo: prepustil mu je sobo za dve leti brez odškodnine; odškodnina za uporabo mestnega zemljišča c) za storitev, delo: obljubil sem mu pomoč pri urejanju brez odškodnine; igral bo tudi pri radiu za primerno odškodnino honorar / odpuščenim vojakom so prepustili konje za majhno odškodnino ♪
  11.      odškodnínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na odškodnino: odškodninski spor; odškodninska terjatev ♦ jur. odškodninski zahtevek; odškodninska odgovornost dolžnost poravnati škodo odškodnínsko prisl.: biti odškodninsko odgovoren ♪
  12.      odškodováti  -újem tudi odškódovati -ujem dov. (á ȗ; ọ̄) knjiž. (delno) povrniti škodo, izgubo: odškodovati koga za izgubljene dohodke; prizadetega so odškodovali z nekaj stotaki / odškodoval vas bom za zamudo, ki ste jo imeli zaradi mene; ekspr. v gostilni se je odškodoval za domače težave; veseljačil je, kot bi se hotel odškodovati za trpljenje med vojno / lep razgled nas je odškodoval za težko pot poplačal ∙ knjiž. čutil je dolžnost, da ga s svojo pridnostjo odškoduje se mu oddolži odškodován tudi odškódovan -a -o: biti odškodovan za trud ♪
  13.      odškrípati  tudi odškripáti -ljem in -am, in odškrípati -ljem in -am dov. (í á í; í) škripajoč se oddaljiti: vozovi so počasi odškripali / odškripati po stopnicah ♪
  14.      odškŕniti  -em dov., tudi odškrníla (ŕ) 1. nav. ekspr. odlomiti, odtrgati: odškrniti košček kruha // nekoliko zmanjšati: pri arondaciji so odškrnili travnik / odškrniti komu zaslužek 2. knjiž., v zvezi z okno, vrata nekoliko odpreti: odškrniti okno; boječe odškrniti vrata; pren. odškrniti vrata novim idejam ● nar. vzhodno šel je v klet, odškrnil pipo in si natočil odvil odškŕnjen -a -o: vrata so bila le odškrnjena ♪
  15.      odštorkljáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. štorkljajoč oditi: slišal sem ga, kako je odštorkljal; obula je cokle in odštorkljala v hlev; odštorkljati po stopnicah / pozdravil je in odštorkljal naprej odšel ♪
  16.      odtájati  -am dov. (ȃ) narediti, da voda v kaki snovi preneha biti led; otajati: odtajati živilo iz zamrzovalne skrinje; meso se je že odtajalo / topli vetrovi so odtajali zemljo / s prijaznostjo je odtajal njihovo nezaupanje ∙ ekspr. pijača jim je odtajala jezike je povzročila, da so začeli dosti in sproščeno govoriti; ekspr. počasi se je le odtajal postal prijaznejši odtájati se prenehati biti pokrit z ledom: reka se je odtajala odtájan -a -o: ceste so odtajane in blatne; odtajana živila ♪
  17.      odtákati  -am nedov. (ȃ) spravljati kaj tekočega iz česa: odtakati vino iz soda v škaf / odtakati prepolne steklenice / redko odtakati vodo s krompirja odlivati, odcejati ♪
  18.      odtakníti  in odtákniti -em dov. (ȋ á) narediti, da kaj preneha biti zataknjeno: odtakniti zatič / odtakniti vrata ♪
  19.      odtalíti  -ím dov., odtálil (ȋ í) otajati: odtaliti živila; zemlja se še ni odtalila ♦ teh. odstraniti trdno snov s prehajanjem v tekoče stanje zaradi toplote odtaljèn -êna -o: odtaljeno jezero ♪
  20.      odtávati  -am dov. (ā) počasi, z negotovo hojo oditi: vstal je in odtaval v hišo; izgubljeno, zamišljeno odtavati; odtaval je kakor omamljen, kakor slepec ♪
  21.      odtihmal  gl. odtehmal ♪
  22.      odtihotápiti  -im dov. (á ȃ) nav. ekspr. naskrivaj, neopazno odnesti: odtihotapiti zavoj v avto odtihotápiti se naskrivaj, neopazno oditi: odtihotapiti se iz hiše; po prstih se odtihotapiti; odtihotapiti se v sobo ♪
  23.      odtípkati  -am dov. (ȋ) pretipkati, stipkati: vse je sproti odtipkal ♪
  24.      odtírati  -am dov. (ȋ) star. odgnati: odtirati živino / odtirati ljudi v sužnost / delomrzneže so odtirali iz mesta ♪
  25.      odtís  -a m (ȋ) 1. glagolnik od odtisniti: odtis pečata, podpisa na papir; napaka pri odtisu 2. kar se prenese z določeno tiskarsko tehniko na papir, tkanino: narediti, primerjati odtise; barvni odtis; odtisi v različnih grafičnih tehnikah; povečati hitrost stroja za sto odtisov na uro // podoba predmeta, ki nastane z njegovim pritisnjenjem v kaj, na kaj: dobiti, vzeti odtis; mavčni, voščeni odtis; odtis stopala v mivki ◊ jur. dati prstni odtis odtis prstne blazinice določenega prsta; izzvati prstne odtise napraviti jih vidne; najti prstne odtise vlomilca odtise prstnih blazinic; teh. galvanoplastični odtis negativ predmeta, ki nastane z elektrolitskim nanašanjem kovinske plasti na model; tisk. krtačni odtis odtis za korekture; poskusni odtis ki se naredi pred tiskanjem za ugotovitev ustreznosti; zal. posebni odtis posebej vezan sestavek, ki izide v knjigi, reviji ♪

   72.909 72.934 72.959 72.984 73.009 73.034 73.059 73.084 73.109 73.134  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA