Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (72.659-72.683) ![](arw_left.gif)
- oddáti -dám dov., 2. mn. oddáste in oddáte; oddál (á) 1. napraviti, da preide kaj k drugemu: oddati blago stranki, ključ vratarju, pismo naslovniku / oddati skupino drugemu vodiču / oddati v najem, zakup dati // napraviti, da preide kaj drugemu v uporabo: oddati lokal; oddati sobo podnajemniku / oddati delo na licitaciji najboljšemu ponudniku 2. napraviti, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: vsi, ki imajo orožje, ga morajo takoj oddati / oddati energijo, toploto / rastlina odda dosti vode izloči / krompirja nimajo več, so že vsega oddali prodali, razdali / oddati hčer 3. napraviti, da kaj pride na določeno mesto: oddati glasovalne listke; oddati nalogo; oddati prošnjo // napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom; dati: oddati otroka v rejo; oddati žival v zakol / oddati pisma na pošto / oddati prtljago v garderobo 4. narediti, da kaj nastane in prehaja, potuje v
okolico: oddati ozek curek svetlobe 5. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: oddati signal; oddati strel / oddati glas za koga glasovati zanj ◊ fiz. oddati elektron; ptt oddati brzojavko izročiti jo pošti za posredovanje naslovniku; posredovati s telegrafskim aparatom naslovni pošti oddán -a -o: šteti oddane glasovnice; soba je oddana ∙ pog. je že oddana zaročena, poročena; bila je oddana za vse plese za vse plese je imela plesalca; ekspr. njeno srce je oddano je že zaljubljena ♪
- oddávna in od dávna prisl. (ā) knjiž. od zdavnaj, zelo dolgo: znana sva si že oddavna ♪
- oddávnaj in od dávnaj prisl. (á) knjiž. od zdavnaj, zelo dolgo: oddavnaj gojijo tu trto; ekspr. poznava se že oddavnaj ♪
- oddíh -a m (ȋ) 1. vdih ali izdih med kakim dejanjem, zlasti hojo, pitjem, govorjenjem: piti brez oddiha 2. kratka prekinitev dela, gibanja zaradi umiritve dihanja: kratek oddih med delom / minuta oddiha // navadno daljša prekinitev kake dejavnosti zaradi duševne ali telesne sprostitve: želeti si oddiha; potrebovati oddih; prekratek, prijeten oddih / nedeljski, popoldanski oddih // knjiž. letni dopust: preživeti oddih na morju; na oddih hodijo v gore / letni oddih ● redko ta misel mu ne da oddiha miru; star. brez oddiha ga preganjajo neprenehoma; brati za oddih za razvedrilo; dom oddiha počitniški dom ◊ šport. aktivni oddih med katerim se človek za razvedrilo ukvarja s kako dejavnostjo ♪
- oddihljáj stil. oddíhljaj -a m (ȃ; ȋ) 1. (globok) vdih ali izdih: bolnikovi oddihljaji so postajali vedno krajši in redkejši 2. zastar. oddih, počitek: pot sta nadaljevala po kratkem oddihljaju / na oddihljaj hodi na morje na letni dopust ♪
- oddírjati -am dov. (ȋ) dirjajoč se oddaljiti: konj je oddirjal z dvorišča / oddirjati na konju proti mestu / ekspr. jezno je oddirjal iz hiše hitro odšel ♪
- oddivjáti -ám dov. (á ȃ) divjajoč se oddaljiti: konji so oddivjali iz hleva / ekspr. oddivjal je iz hiše hitro odšel / ekspr. avtomobil je oddivjal naprej hitro odpeljal ♪
- oddojíti -ím dov., oddójil (ȋ í) 1. z dojenjem vzrediti: mati ga je rodila in oddojila, potem pa ni več skrbela zanj; oddojila je več otrok 2. prenehati dojiti: oddojiti dojenčka / oddojiti tele odstaviti ♪
- oddrdráti -ám dov. (á ȃ) 1. prenehati drdrati: ura je oddrdrala / strojnica je oddrdrala rafal 2. drdraje se oddaljiti: vlak je oddrdral v noč / ekspr. sedla sta na motor in oddrdrala proti mestu 3. ekspr. zelo hitro in enolično povedati naučeno besedilo: učenec je pesem oddrdral / govornik je nervozno oddrdral svoj govor oddrdráti se zastar. odpeljati se: po poroki sta se takoj oddrdrala na Dunaj ♪
- oddŕgniti -em dov., tudi oddrgníla (ŕ ȓ) 1. z zrahljanjem vrvice odpreti, odvezati: oddrgniti mošnjiček; oddrgnil je nahrbtnik in jima ponudil žganje 2. z drgnjenjem odstraniti; odrgniti: le s težavo je oddrgnil rjo s puške ♪
- oddŕncati -am dov. (ȓ) v drncu se oddaljiti: pognal se je na konja in oddrncal proti mestu / ekspr. barčica je oddrncala po prelivu hitro odplavala ♪
- oddrobíti -ím dov., oddróbil (ȋ í) 1. z drobljenjem odstraniti: oddrobiti pečat; kamenček se je oddrobil od zidu // redko rahlo odlomiti, odtrgati: oddrobiti kos kruha 2. oditi s kratkimi, hitrimi koraki: zavrtela se je na peti in oddrobila na vrt 3. prenehati živahno oglašati se s kratkimi glasovi: poslušal je škrjančka, dokler ni oddrobil / slavček je oddrobil svojo pesem // ekspr. živahno, lahkotno reči, povedati: oddrobila ji je vse novice in odšla oddrobljèn -êna -o: v žepu je tiščal oddrobljen kos kruha ♪
- oddŕsati -am dov. (ȓ) 1. drsaje oditi: nataknil je copate in oddrsal proti vratom / na smučeh sta oddrsala čez planoto // ekspr. oditi: profesorji so oddrsali v zbornico 2. prenehati drsati: ko je oddrsal, so mu navdušeno ploskali / svoj program sta oddrsala brez napake ♪
- oddúška -e ž (ȗ) knjiž., redko luknja, preduh: tjulenj je pokazal glavo skozi odduško ♪
- oddúšnik in oddušník -a m (ȗ; í) odprtina, luknja za zračenje: napraviti oddušnik v oglarski kopi; zamašiti oddušnik v hlevu ♦ teh. cev, kanal za zračenje ♪
- oddvájati -am nedov. (ā) publ. ločevati: bolnike z nalezljivimi boleznimi oddvajajo od drugih / povezovati in oddvajati pojme / za izobraževanje so oddvajali visoke vsote od skupnega dohodka oddeljevali ♪
- oddvojíti -ím dov., oddvójil (ȋ í) publ. ločiti: bolnike s tifusom so oddvojili od drugih; oddvojila sta se od skupine in sama nadaljevala pot / vzgoje ni mogoče oddvojiti od pedagoškega dela / za kulturo so oddvojili precejšen del narodnega dohodka oddelili / oddvojiti del knjižnice od tehniške knjižnice odcepiti oddvojèn -êna -o: biti oddvojen od družbe; ta pokrajina je bila upravno dolgo oddvojena od Slovenije ∙ publ. njegova dramatika zavzema v evropski dramatiki oddvojeno mesto posebno ♪
- odfŕcniti -em dov. (ŕ ȓ) s hitrim sproženjem upognjenega prsta odstraniti: ogorek je odfrcnil skozi okno / ekspr. odfrcnil ga je v prepad sunil ♪
- odfrčáti -ím dov. (á í) ekspr. 1. frčeč odleteti: kos odfrči z drevesa / hitro je odfrčala iz sobe stekla / sedel je v avtomobil in odfrčal na letališče se hitro odpeljal 2. pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): če bo tako zanemarjal službo, bo kmalu odfrčal ♪
- odfrfotáti -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) frfotaje odleteti: ptice so odfrfotale kdove kam / listi so odfrfotali na vse strani / ekspr. odfrfotala je iz sobe lahkotno, hitro odšla ♪
- odgájati -am nedov. (ā) 1. redko rediti, vzrejati: odgaja teleta za meso 2. zastar. vzgajati: svoje otroke je strogo odgajal / odgajati mladino v slovenskem duhu ♪
- odgalopírati -am dov. (ȋ) v galopu se oddaljiti: konj je odgalopiral po cesti / odgalopirati na konju proti domu / ekspr. najraje bi odgalopiral daleč od njih odšel ♪
- odgánjati -am nedov. (ȃ) 1. delati, povzročati, da kdo zapusti določen kraj, prostor: odganjati radovedneže / odganjati konju brenclje; z obema rokama si je odganjal muhe / klopotci odganjajo ptice / odganjati koga od hiše poditi // delati, povzročati, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: odganjati strah, žalost / odganjati težke misli, skrbi; težko je odganjal spanec 2. ekspr. odvračati, odbijati: s takim nastopom odganja sodelavce / že naslov knjige bralce odganja 3. delati poganjke: drevesa so začela odganjati / vrba že odganja mačice odgánjati se skakati, poganjati se: odganjal se je od drevesa do drevesa / te živali se odganjajo z obema nogama hkrati odganjajóč -a -e: njegove odganjajoče besede so ga pregnale od doma; odganjajoče drevje ♪
- odglasíti -ím dov., odglásil; odglašèn (ȋ í) zastar. odjaviti: odglasiti obrt ♪
- odgnáti -žênem dov., stil. odženó (á é) 1. narediti, povzročiti, da odide navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: odgnati krave iz hleva; živino so že odgnali v planino / ekspr. vse moške so pobrali in odgnali v taborišče 2. narediti, povzročiti, da kdo zapusti določen kraj prostor: odgnati radovedneže / odgnal si je muho s čela / navsezadnje so sitneža le odgnali od hiše spodili; fant se ni pustil odgnati odpraviti / ekspr. visoka vstopnina je odgnala precej obiskovalcev zaradi visoke vstopnine so odšli // narediti, povzročiti, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: odgnati bolezen, strah, žalost / odgnati neprijetne misli, skrbi 3. ekspr. odvrniti, odbiti: s svojim nastopom je odgnal sodelavce / njena neprijaznost je odgnala goste 4. narediti poganjke: ko gomolji odženejo, jih je treba presaditi / vrba je že odgnala mačice odgnáti se skočiti, pognati se:
plesalec se je visoko odgnal; z vso silo se je odgnal in preskočil potok / žarg., šport. na startu se je preslabo odgnal odrinil ∙ knjiž. razprava se je po kvaliteti daleč odgnala je zelo kvalitetna odgnán -a -o: deček, odgnan od mize, je jokal v kotu ♪
72.534 72.559 72.584 72.609 72.634 72.659 72.684 72.709 72.734 72.759