Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (72.634-72.658)


  1.      odbôrov  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na odbor: odborova seja / vsa odborova prizadevanja so bila brez uspeha ♪
  2.      odbránost  -i ž (á) knjiž., redko uglajenost, izbranost: jezikovna, stilna odbranost pesmi ♪
  3.      odbráti  -bêrem dov., stil. odberó; odbrál (á é) 1. v večji količini, množini po določenih kriterijih izločiti, navadno za določen namen: otroke, ki so jih odbrali za cepljenje, so peljali v posebno sobo; za vlaganje je treba odbrati samo zdrave sadeže 2. knjiž. izbrati: odbral je sedež v prvi vrsti; odbrati po svojem okusu / odbrati je morala še celo košaro jabolk prebrati / nevesto so mu že odbrali 3. knjiž., redko ugotoviti, spoznati: iz njenega razburjenega pripovedovanja je komaj odbral, kaj hoče 4. na merilnem instrumentu ugotoviti vrednost, količino merjenega: odbrati porabo električnega toka; odbrati telesno toploto na toplomeru / odbrati števec 5. knjiž., redko prenehati brati: ko so učenci odbrali, so začeli računati odbrán -a -o 1. deležnik od odbrati: odbrani borci so naredili zasedo; odbrane članke bodo izdali v posebni brošuri 2. knjiž., redko uglajen, izbran: piše v čistem, odbranem jeziku ♪
  4.      odbŕcniti  -em dov. (ŕ ȓ) s sunkom noge spraviti z določenega mesta: jezno je odbrcnil čevlje; odbrcnila je odejo in vstala / odbrcniti vrata ♪
  5.      odbríti  -bríjem dov., odbrìl in odbríl (í ȋ) z britjem odstraniti: odbriti dlake / ekspr. veter je brezi odbril vse liste ♪
  6.      odbrusíti 1 in odbrúsiti -im dov. (ȋ ú) 1. z brušenjem odstraniti: odbrusiti konico, rob // z brušenjem odstraniti del: odbrusiti zob; ekspr. z neprestanim tekanjem si je skoraj noge odbrusil 2. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, oditi: ko je to slišal, jo je hitro odbrusil odbrúšen -a -o: odbrušena konica ♪
  7.      odbrusíti 2 in odbrúsiti -im dov. (ȋ ú) pog., slabš. odgovoriti: jezno, osorno odbrusiti / to tebi nič mar, ji je odbrusil ♪
  8.      odbučáti  -ím dov. (á í) 1. prenehati bučati: vihar je odbučal 2. bučeč se oddaljiti: letalo je odbučalo čez hrib ♪
  9.      odbúriti  -im dov. (ū ȗ) redko razburjeno oditi, oddivjati: odburiti iz hiše / niso še do konca opravile po hiši, že so odburile na njivo hitro odšle ♪
  10.      odcapljáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. capljajoč oditi: fantek je nerad odcapljal za njo / starka je s težavo odcapljala v kuhinjo // slabš. oditi: končno so le odcapljali domov ♪
  11.      odcijáziti  -im dov. (á ȃ) ekspr. 1. težko odnesti: previdno sta ga odcijazila iz jame 2. počasi odpeljati: odcijazili so jih s samokolnicami; končno smo se odcijazili proti mestu ♪
  12.      odcingljáti  -ám dov. (á ȃ) 1. prenehati cingljati: zvonček je odcingljal; kraguljčki na saneh so odcingljali 2. cingljajoč se odpeljati: napregel je sani in odcingljal proti gozdu / ekspr. gospe so vstale in odcingljale s svojim nakitom cingljajoč odšle ♪
  13.      odcokláti  -ám dov. (á ȃ) coklajoč oditi: s težkimi koraki je odcoklal v hišo / v svojih rumenih coklicah je hitro odcoklala za očetom // ekspr. oditi: nazadnje je le odcoklala v trgovino ♪
  14.      odcvíliti  -im dov., odcvilíla tudi odcvílila (í) cvileč oditi: kužek je odcvilil pod klop / ekspr. tramvaj je že odcvilil mimo hiše cvileč odpeljal ♪
  15.      odcvírnati  -am dov. (ȋ) pog., ekspr., navadno v zvezi z jo zbežati, uiti: ko bodo dobili puške, jo bodo pa odcvirnali / odcvirnal jo je na varno ♪
  16.      odcvítati  -am nedov. (ȋ) odcvetati: hruška že odcvita, jablana pa še zacvetela ni ♪
  17.      odčárati  -am dov. (ȃ) 1. po ljudskem verovanju narediti, povzročiti, da kaj preneha biti začarano: pravljica pripoveduje, kako je odčaral začaranega dečka // s čaranjem odstraniti, zlasti kaj neprijetnega: rad bi odčaral zmaja za deveto goro ∙ ekspr. s svojimi besedami je odčaral grozo, ki je visela nad njimi odstranil 2. knjiž., ekspr. odvzeti čemu privlačnost: s tem so mladini odčarali njen svet odčáran -a -o: odčarani svet; odčarana mladost ♪
  18.      odčítati  -am dov. (ȋ) 1. na merilnem instrumentu ugotoviti vrednost, količino merjenega: odčitati temperaturo, vlažnost; odčitati z diagrama; odčitati s števca, na števcu / odčitati kompas 2. knjiž., redko ugotoviti, spoznati: iz anketnih odgovorov je odčital uspeh posameznega učenca odčítan -a -o: odčitana vrednost ♪
  19.      odčitávati  -am nedov. (ȃ) na merilnem instrumentu ugotavljati vrednost, količino merjenega: odčitavati temperaturo; odčitavati s števca, na števcu / odčitavati instrumente, števce ♪
  20.      odčotáti  -ám in odčótati -am dov. (á ȃ; ọ́ ọ̄) nar. zahodno odšepati: ob bergli je počasi odčotal v hišo ♪
  21.      oddája  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od oddati: prisilna oddaja slovenskih knjig med okupacijo / oddaja del na licitaciji / oddaja rokopisa v tiskarno / vzgajati sadike za oddajo prodajo // v zvezi obvezna oddaja, zlasti prva leta po 1945 obvezna prodaja državi določene količine pridelkov, živine, lesa po predpisani ceni: izmakniti se obvezni oddaji / predpisati, ekspr. nabiti komu visoko obvezno oddajo 2. vsebinsko in časovno zaključena enota radijskega ali televizijskega programa: gledati, poslušati oddajo; ponoviti, pripraviti oddajo; nastopiti na oddaji; sodelovati pri oddaji / glasbena, govorna oddaja; kmetijska, športna oddaja; živa oddaja pri kateri sodelujoči nastopajo neposredno; vodja oddaje kdor skrbi, da oddaja poteka po določenem načrtu; kdor na prireditvi najavlja in komentira program; oddaja za otroke / radijska, televizijska oddaja ♪
  22.      oddájati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, da prehaja kaj k drugemu: ključe oddajajo vratarju; oddajati pošiljke naslovnikom / redko oddajati v najem dajati // delati, da prehaja kaj drugemu v uporabo: oddajati sobe turistom 2. delati, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: oddajati kisik pri segrevanju / oddajati vlago izločati / oddajati mleko zadrugi prodajati 3. delovati kot izvor tega, kar prehaja, potuje v okolico: naprava oddaja ozek curek svetlobe / oddajati toploto; oddajati neprijeten vonj širiti 4. z radijskimi, televizijskimi oddajnimi napravami posredovati program, sporočila: radijska postaja je prenehala oddajati; televizija oddaja v popoldanskih urah / oddajati glasbo, poročila // ptt z Morzejevimi ali analognimi znaki posredovati na daljavo: oddajati klic na pomoč; oddajati sporočilo / oddajati Morzejeve znake spreminjati jih v analogne električne, svetlobne, zvočne signale za posredovanje sporočila na daljavo ◊ fiz. oddajati elektrone, elektromagnetne valove; rad. oddajati spreminjati z radijskimi, televizijskimi napravami zvok, sliko v električne signale in jih z elektromagnetnimi valovi prenašati na daljavo ♪
  23.      oddájnica  -e ž (ȃ) adm. listina, ki navaja količino materiala, oddanega v uporabo: naročilnica in oddajnica ♪
  24.      oddájnik  -a m (ȃ) 1. naprava, ki oddaja elektromagnetne valove za posredovanje sporočil na daljavo: oddajnik deluje; nabaviti nov oddajnik; obvestiti koga po oddajniku; sprejemnik in oddajnik / žarg., rad. piratski oddajnik ilegalni oddajnik, nezakoniti oddajnik; radijski oddajnik ki posreduje zvočna sporočila; televizijski oddajnik ki posreduje zvočna in slikovna sporočila ♦ elektr. napajati oddajnik; fiz. moč oddajnika energija, ki jo izseva oddajnik v časovni enoti; ptt telegrafski oddajnik ki posreduje sporočila s kodiranimi znaki; teleprinterski oddajnik; oddajnik za telefoto; rad. ilegalni ali nezakoniti oddajnik radijski ali televizijski oddajnik, ki ne deluje legalno; motilni oddajnik ki namerno povzroča motnje pri sprejemanju oddaj drugih oddajnikov 2. knjiž. kar kaj oddaja, razširja: oddajnik svetlobe / publ. odnos med bralcem in pisateljem je odnos med oddajnikom in sprejemnikom ♪
  25.      oddaljíti  -ím dov., oddáljil (ȋ í) 1. spraviti v večjo oddaljenost od česa: vozila, ki prevažajo vnetljive snovi, je treba še bolj oddaljiti od drugih / padec pri smuku ju je oddaljil 2. knjiž., redko odstraniti, izločiti: oddaljili so nekaj funkcionarjev ♪

   72.509 72.534 72.559 72.584 72.609 72.634 72.659 72.684 72.709 72.734  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA