Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (72.409-72.433)


  1.      obróčiti  -im dov. (ọ́ ọ̑) nar. gorenjsko rdeče pobarvati: obročiti pirhe ♪
  2.      obróčkar  -ja m (ọ̑) 1. zool. metulj, katerega gosenice uničujejo sadno drevje, Malacosoma neustria: zalega obročkarja 2. nav. mn., zool. nižji raki brez koša, Arthrostraca: telo obročkarjev ◊ alp. klin z obročkom ♪
  3.      obróčkast  -a -o prid. (ọ̑) sestavljen iz obročkov: obročkasto telo žuželk // ki ima obliko obročka: obročkast obesek ♦ agr. obročkasta bakterijska gniloba bolezen krompirja, ki povzroča na gomoljih rumene nagnite obročke; vet. obročkasta kost kost z bolezenskimi izrastki v obliki obroča okoli sklepa ♪
  4.      obróčkati  -am nedov. (ọ̑) zool. označevati ptice z obročkom na nogi, zlasti za ugotavljanje njihovih selitev: obročkati golobe / obročkati perutnino ◊ gozd. odstraniti skorjo, lubje z debla, veje v obliki obročka obróčkan -a -o: obročkane ptice ♪
  5.      obróčnica  -e ž (ọ̑) knjiž., redko krinolina: ženska v obročnici ◊ bot. (navadna) obročnica rastlina z jajčastimi listi in svetlo vijoličastimi dišečimi cveti v grozdastem socvetju, Adenophora liliifolia; les. obročnica palica, veja za obročne vitre ♪
  6.      obròd  -óda m (ȍ ọ́) knjiž. 1. glagolnik od obroditi: ob zadnjem obrodu se je nabralo veliko pšenice 2. letina, pridelek: dober obrod; jesenski obrod ♪
  7.      obrodíti  -ím dov., obródil; obrodèn in obrojèn (ȋ í) navadno s prislovnim določilom dati sadeže, plodove: krompir je letos dobro obrodil, pšenica pa slabo; sadje je obrodilo, da so se veje kar šibile / polje je dobro, lepo obrodilo / preh. drevje ni obrodilo sadu; pren. spremembe v metodi dela so kmalu obrodile dobre rezultate ∙ ekspr. prizadevanja niso obrodila sadu niso bila uspešna ♪
  8.      obròk  -óka m (ȍ ọ́) 1. jed, namenjena enemu človeku naenkrat: obrok naj bo dovolj kaloričen in pester; otrok je slastno pojedel svoj obrok (hrane) / dnevni obrok kruha; opoldanski, večerni obrok; topli obrok / kapaciteta kuhinje je dvesto obrokov 2. znesek, ki se plačuje v določenih časovnih presledkih kot vračanje dolga in obresti: redno odplačevati obroke; plačati zadnji obrok posojila / letni, mesečni, polletni obrok / kupiti pohištvo na obroke // v prislovni rabi, v zvezi z na, po, v izraža, da se kaj opravlja v časovnih presledkih: hišo dela na obroke; oddajati rokopis po obrokih; jemati zdravila v obrokih 3. zastar. rok: včeraj je potekel obrok / najeti delavce za določeni obrok ♦ agr. paša na obroke paša, pri kateri se dodeli živini le toliko pašnika, da se na njem enkrat do sitega naje; voj. suhi rezervni obrok ki ga sme vojak pojesti le v izrednih okoliščinah ♪
  9.      obrómati  -am dov. (ọ̑) ekspr. obhoditi, prepotovati: v dobrem tednu je obromal vso deželo / novica je hitro obromala mesto / v poletju je obromala skoraj vse cerkve v bližnji okolici ♪
  10.      obròv  -óva m (ȍ ọ́) knjiž., redko breg, brežina, strmina: obrov je bil strm in zelo spolzek; skrivati se po obrovih / pogledati z obrova v prepad s strmega roba ♪
  11.      óbrovski  -a -o prid. (ọ́) knjiž., redko velikanski: obrovska pest, postava ♪
  12.      obrózgati  -am dov. (ọ̑) ekspr. umazati s čim tekočim: obrozgati obleko z blatom obrózgan -a -o: bil je do kolen obrozgan ♪
  13.      óbrski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na Obre: obrski napadi / obrska vojska / obrska moč velika ♪
  14.      obŕsniti  -em dov. (ŕ ȓ) nar. oplaziti, oprasniti: krogla ga je le obrsnila; veje so ga obrsnile po obrazu; obrsniti z nohtom / avtomobil je obrsnil ob ograjo ∙ ekspr. obrsnila ga je z očitajočim pogledom očitajoče ga je pogledala ♪
  15.      obrstíti  -ím dov., obŕstil (ȋ í) knjiž. objesti, obžreti (brste): krave so obrstile mladike obrstíti se narediti brste: drevo se je obrstilo ♪
  16.      obŕša  -e ž (ȓ) star. (drevesna) krošnja: gosta obrša ♪
  17.      obŕt  -a m (ȓ) zastar. obrt ž: razvoj obrta / s svojim obrtom veliko zasluži ♪
  18.      obŕt  -i tudi -í ž (ȓ) 1. gospodarska dejavnost, ki opravlja storitve in v manjših količinah predeluje, proizvaja: pospeševati obrt; razvoj obrti / domača obrt na tradiciji sloneče obrtno delo kmečkega prebivalstva kot stranska zaposlitev; dodatna ali popoldanska obrt ki jo opravlja zaposleni občan v prostem času; družbena, zasebna obrt; storitvena obrt; umetna obrt s težiščem na umetniškem oblikovanju posameznih predmetov // s prilastkom področje v taki dejavnosti: kovaška, mlinarska, slaščičarska obrt 2. opravljanje storitev in predelovanje, proizvajanje v manjših količinah: izučiti se obrti; dobro obvladati mizarsko obrt; opustiti obrt // ekspr. opravljanje določenega dela sploh, zlasti na umetniškem, znanstvenem področju: ta režiser (dobro) obvlada svojo obrt; pisateljska obrt 3. pravica do opravljanja take dejavnosti: imeti obrt; vzeli so mu obrt / odjaviti obrt ♪
  19.      obŕtnica  -e ž (ȓ) knjiž. obrtni list: odvzeti komu obrtnico; izdaja obrtnice ♪
  20.      obrtníca  -e ž (í) ženska, ki opravlja obrt: biti obrtnica / samostojna obrtnica ♪
  21.      obrtníja  -e ž (ȋ) star. obrt: ukvarjati se z obrtnijo; razvoj obrtnije / opustiti obrtnijo svoje matere ♪
  22.      obrtník  -a m (í) kdor opravlja obrt: biti obrtnik; podjeten obrtnik / samostojni, zasebni obrtnik / slabš. ta slikar je bolj obrtnik kot umetnik ♪
  23.      obrtníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na obrtnike ali obrt: obrtniška dejavnost, proizvodnja, storitev; obrtniška dela / obrtniški izdelki / obrtniška delavnica; obrtniško podjetje / slabš. obrtniška miselnost / obrtniška stran pisanja obrtníško prisl.: obrtniško izdelano orodje ♪
  24.      obrtníštvo  -a s (ȋ) dejavnost obrtnikov: razvoj obrtništva / pospeševati obrtništvo / tudi časnikarstvo je neke vrste obrtništvo ♪
  25.      obŕtnost  -i ž (ȓ) star. obrt: v tem kraju je od nekdaj cvetela obrtnost ♪

   72.284 72.309 72.334 72.359 72.384 72.409 72.434 72.459 72.484 72.509  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA