Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (71.459-71.483)


  1.      nasmolíti  -ím dov., nasmólil (ȋ í) namazati s smolo: nasmoliti vrvico nasmolíti se ekspr. prevarati se, zmotiti se: šele nato je spoznal, da se je nasmolil / s tem avtobusom sem se hudirjevo nasmolil ♪
  2.      nasmúkati  -am tudi -smúčem dov. (ú) 1. s smukanjem, trganjem priti do določene količine česa: nasmukati veliko praproti 2. ekspr. nalagati, prevarati: hotel ga je nasmukati; pošteno jih je nasmukal ♪
  3.      nasnováti  -snújem dov., nasnovál (á ú) 1. knjiž. sestaviti, ustvariti kaj, navadno v začetni, nedokončni obliki: govor sta skupno nasnovala; nasnovati načrt; v tem času je nasnoval veliko pesmi / vse to je nasnovala le njegova domišljija 2. naskrivaj pripraviti: nasnovati prevaro, spletke, zaroto / vedel je za zlo, ki so ga nasnovali 3. obrt. narediti začetno vrsto pri pletenju, kvačkanju: nasnovala je trideset petelj nasnován -a -o: vse je bilo premišljeno nasnovano ♪
  4.      nasnúti  -snújem dov. (ú) obrt. narediti začetno vrsto pri pletenju, kvačkanju: za rokav nasnujete trideset petelj nasnút -a -o: število nasnutih petelj ♪
  5.      nasolíti  -ím dov., nasólil (ȋ í) posuti, natreti s soljo, navadno zaradi konzerviranja: nasolil je veliko kumaric; meso je razsekal in nato nasolil nasoljèn -êna -o: nasoljene ikre; nasoljeno meso ♪
  6.      naspánost  -i ž (á) stanje naspanega človeka: naspanost in spočitost ♪
  7.      nasplòh  prisl. (ȍ) 1. izraža splošno veljavnost povedanega: kažipot je nasploh tam, kjer je križišče; otrokom nasploh marsikaj spregledajo / knjige berejo redki in nasploh mlajši; to so nasploh znane besede // izraža približno ocenitev, ocenjevanje: kaj mislite nasploh, načelno o tem / ne poznam ga, samo nasploh vem, da je priljubljen / letošnja letina, nasploh rečeno, zaostaja za lansko 2. izraža veljavnost za celoto v primerjavi z njenimi deli; sploh: pred očmi mu ni posameznik, ampak človek nasploh; govori o gospodarstvu nasploh in še posebej o kmetijstvu / gre za prepoved zbiranja večjih skupin in nasploh ♪
  8.      naspól  [ou̯] prisl. (ọ̑) star. 1. na pol, na polovico: deliti si stroške naspol / njivo imata naspol na spolovini 2. napol, delno: naspol izpita pijača ♪
  9.      naspróti  prisl. (ọ̑) 1. izraža usmerjenost h komu ali čemu pri gibanju, navadno s sovražnim namenom: sovražnik gre nasproti; veter piha nasproti; nasproti vozeči avtobus // izraža položaj, ki je glede na izhodišče na drugem koncu vmesnega prostora: ob cesti stoji hiša, nasproti je spomenik; vojski si stojita nasproti ♦ geom. nasproti ležeči stranici 2. star. izraža nasprotovanje, sovražnost: zmeraj dela, ravna bratu nasproti / v povedni rabi: vsi so ti nasproti; to ni resnici prav nič nasproti 3. raba peša uvaja novo trditev namesto prej zanikane; nasprotno: ne bojim se ga, ravno nasproti, smejem se mu / vsi mu verjamejo, jaz pa sem, nasproti, prepričan, da laže 4. redko naproti: otrok teče očetu nasproti ♪
  10.      naspróti  predl. (ọ̑) I. z dajalnikom 1. za izražanje usmerjenosti pri gibanju h komu ali čemu: premakniti stol nasproti peči // za izražanje položaja, ki je glede na izhodišče na drugem koncu vmesnega prostora: stavba stoji nasproti cerkvi; okno nasproti vratom / stanuje meni nasproti 2. za izražanje nasprotovanja, sovražnosti: postavljati nasproti kritikom svojo razlago; znajti se nasproti dvojnemu sovražniku / zločin nasproti narodu proti 3. za izražanje primerjave z drugačnim; v primeri z: padanje cen nasproti decembru; ti si nasproti meni pritlikavec / razlika nasproti lani je očitna // za izražanje razmerja, navadno čustvenega; do: budnost nasproti takim pojavom; politika Avstrije nasproti Slovencem / neustalj.: sočutje nasproti lačnim; nezaupljiv nasproti vsemu novemu // za izražanje omejitve na navedeno osebo: nasproti meni se je tako izrazil II. raba peša, z rodilnikom za izražanje pomena kakor pod I, 1: postaviti pisalni stroj nasproti okna / stanovati nasproti gostilne ♪
  11.      nasprotljívost  -i ž (í) knjiž. nagnjenost k nasprotovanju: fantova nasprotljivost in upornost / to je storil iz nasprotljivosti nasprotovanja, kljubovanja ♪
  12.      nasprótnica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od nasprotnik: vedno je bila njegova nasprotnica ♪
  13.      nasprótnik  -a m (ọ̑) 1. kdor komu nasprotuje: biti komu nasprotnik; dolgoletna nasprotnika sta se pobotala; dokazal je nasprotnikom, da ima prav; pri svojem delu ima veliko nasprotnikov; skušal je onemogočiti svojega političnega nasprotnika; nevaren, ekspr. zagrizen nasprotnik; izjava nasprotnika / nasprotnik v vojni sovražnik // z rodilnikom kdor je, nastopa proti čemu: postal je velik nasprotnik alkohola; nasprotnik nemštva, samoodločbe narodov / vlada se je pokazala za nasprotnika revolucionarnih prizadevanj 2. publ. nasprotni igralec, tekmovalec, nasprotno moštvo: nasprotnika sta se sporazumela za remi; naša enajstorica ni bila kos nasprotniku; premagati nasprotnika; boksarja sta si bila v tem boju enakopravna nasprotnika ♪
  14.      nasprótnikov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nasprotnike: zanikati nasprotnikove trditve / nasprotnikove teroristične akcije ♦ šport. streljati na nasprotnikova vrata ♪
  15.      nasprótniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nasprotnike: nasprotniška mnenja, stališča / nasprotniška mornarica ♪
  16.      nasprótnost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost nasprotnega: nasprotnost interesov, pojavov; nasprotnost stališč / nasprotnosti med naprednimi prizadevanji nasprotja ♪
  17.      nasprotováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. biti, nastopati proti delu, mnenju, naziranju drugega: oče mu nasprotuje pri tej odločitvi; vsi mu nasprotujejo; nasprotovati tovarišem; težko bo prodrl s svojim načrtom, ker mu vedno kdo nasprotuje; politično, strokovno nasprotovati // biti, nastopati proti čemu: nasprotovati gradnji hidroelektrarne / nasprotovati predlogom, predpisom 2. v čem bistvenem se popolnoma razlikovati od drugega: ta odlok nasprotuje zakonu; zahteve ne nasprotujejo njegovim nazorom / novi izraz ne sme nasprotovati duhu slovenskega jezika nasprotováti si biti popolnoma nasproten, različen, nezdružljiv: izjave prič si nasprotujejo nasprotujóč -a -e: v njem je nasprotujoč duh; nasprotujoči si nazori; nasprotujoče si izjave, trditve; navdajala so ga nasprotujoča si čustva; nasprotujoča si povelja, stališča ♪
  18.      nasprótstvo  -a s (ọ̑) knjiž. nasprotje: blažiti huda nasprotstva; družbeno nasprotstvo / nasprotstva med izjavami strank / pokazal je odkrito nasprotstvo nasprotovanje ♪
  19.      nasráti  -sérjem dov., nasêrji naserjíte (á ẹ́) vulg. izločiti določeno količino neprebavljenih delcev hrane ♪
  20.      nasŕšiti  -im dov. (ŕ r̄) postaviti v tak položaj, kot so bodice pri ježu: maček je nasršil dlako / nasršiti obrvi namrščiti nasŕšiti se 1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu: psu se je nasršila dlaka / mačka se je nasršila dobila nasršeno dlako ∙ ekspr. od strahu so se mu nasršili lasje zelo se je prestrašil 2. ekspr. izraziti jezo, nejevoljo: ob tej izjavi se je ves nasršil nasŕšen -a -o: nasršeni brki; nasršen pogled; bil je nasršen na vse; prisl.: nasršeno gledati ♪
  21.      nastájati  -am nedov. (ā) nav. 3. os. izraža začenjanje, začetek obstajanja, bivanja: v tistem obdobju so nastajale nove države / denarni fondi nastajajo iz različnih virov; pri takem ravnanju nastaja velika škoda / dan nastaja dani se / publ. nastaja vprašanje, če je taka rešitev res najboljša je vprašanje ♦ meteor. nastaja področje visokega zračnega pritiska // s prislovnim določilom izraža, da prihaja kaj iz česa kot rezultat določenega procesa, dogajanja: kosti nastajajo iz hrustanca; snovi, ki nastajajo pri vrenju; klorofil nastaja pod vplivom svetlobe / pod kiparjevimi rokami nastaja umetnina / publ.: zaradi njegove odločitve že nastajajo težave; z reorganizacijo gospodarstva so nastajale velike spremembe nastajajóč -a -e: nastajajoč dan; nastajajoče države; nastajajoča škoda; nastajajoča umetnina ♪
  22.      nastáli  -a -o prid. (á) ki je rezultat določenega postopka, dogajanja: iz hrustanca nastale kosti; oceniti nastalo škodo / z oslabljenim pomenom: izkoristiti nastali položaj; v nastali gneči je izgubila torbico; priložnostno nastale pesmi; prim. nastati ♪
  23.      nastániti  -im, tudi nastaníti in nastániti -im dov. (á ȃ; ȋ á ā) napraviti, da dobi kdo bivališče, stanovanje, zlasti za krajši čas: nastaniti priseljence; nastaniti goste v hotelu, mestu; nastanil se je v gostilni; začasno se nastaniti / zastar. nastanil se je na deželi naselil se je nastánjen -a -o: delavci so nastanjeni po barakah; v vasi je bila nastanjena cela četa ♪
  24.      nastánjati  -am nedov. (á) napravljati, da dobi kdo bivališče, stanovanje, zlasti za krajši čas: nastanjati goste; navadno se je nastanjal v gostilni / zastar. ubežniki so se nastanjali na obrežju so se naseljevali ♪
  25.      nastáti  -stánem dov. (á ȃ) nav. 3. os. izraža začetek obstajanja, bivanja: v tistem času je nastalo več novih držav / ob potresu je nastala velika škoda / kmalu bo nastal dan se bo zdanilo; v tovarni je nastal požar je začelo goreti / nenadoma nastane hrup in krik; mučen molk je nastal; po tem dogodku je nastalo med njima veliko sovraštvo // s prislovnim določilom izraža, da pride kaj iz česa kot rezultat določenega procesa, dogajanja: kosti so nastale iz hrustanca; te snovi nastanejo pri vrenju / roman je nastal v težkih okoliščinah / publ. v zvezi s tem bodo nastale še neprijetnosti; prim. nastali ♪

   71.334 71.359 71.384 71.409 71.434 71.459 71.484 71.509 71.534 71.559  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA