Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (71.284-71.308)


  1.      napróti  prisl. (ọ̑) izraža usmerjenost pri premikanju h komu ali čemu s prijaznim namenom: iti, prihajati komu naproti; pren., knjiž. pridi, stopi mu malo naproti, pa se bosta kmalu dogovorila ∙ knjiž. rad pride vsakemu naproti mu skuša ustreči; star. učitelj in učenec si ne smeta stati naproti kot sovražnika nasproti ♪
  2.      naprožíti  in napróžiti -im dov. (ȋ ọ́) redko spraviti kaj v stanje, da je pripravljeno za sprožitev, strel; napeti: naprožiti orožje; naprožil je in pomeril / naprožiti vzmet napróžen -a -o: naprožena puška / ekspr. bil je zelo naprožen napet, vznemirjen ♪
  3.      napŕskati  -am dov. (r̄ ȓ) s prskanjem nanesti na kaj: naprskati barvo na platno napŕskan -a -o: konj pepelnate barve, naprskan s črnimi lisami ♪
  4.      napŕsnica  -e ž (ȓ) arheol. manjša okrasna kovinska plošča na prsnem delu oklepa ali oblačila: bronasta naprsnica ♪
  5.      napŕsnik  -a m (ȓ) 1. del oblačila, ki pokriva prsi: kupiti predpasnik z naprsnikom 2. nekdaj modni dodatek k boljši moški obleki za na prsi: bel naškrobljen naprsnik ♪
  6.      napŕstnik  -a m (ȓ) tulcu podobna, navadno kovinska priprava, ki ščiti prst pri šivanju: natakniti si naprstnik; šivanke in naprstniki / v pravljicah dali so mi iz naprstnika jesti, iz rešeta piti // ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: nimam niti za naprstnik mleka ♪
  7.      napršíti  -ím dov., napŕšil (ȋ í) 1. s pršenjem spraviti v kaj: nekaj laka napršimo v pokrovček in ga nato nanašamo s čopičem 2. s pršenjem nanesti na kaj: napršiti lak na lase ♪
  8.      napŕtati  -am dov. (r̄) redko naprtiti: naprtala je oba nahrbtnika / naprtati komu dajatve ♪
  9.      napŕtiti  -im dov. (ŕ r̄) 1. nadeti na hrbet: naprtiti nahrbtnik, vrečo 2. ekspr. napraviti, da je kdo dolžen opraviti kaj: naprtili so mu odgovorno delo; to predavanje bodo naprtili njemu / naprtiti komu dajatve, povračilo stroškov // napraviti, da je kdo dolžen skrbeti za koga: naprtili so ji otroka; naprtil si je številno družino // napraviti, da je kdo v določenem stanju: z lahkomiselnim ravnanjem so mu naprtili bolezen; naprtiti komu pomanjkanje; s tem dejanjem si je naprtil krivdo za neuspeh 3. ekspr. pripisati, prisoditi: naprtili so mu najslabše lastnosti / naprtiti komu tatvino, zločin ♪
  10.      naprtováti  -újem nedov. (á ȗ) ekspr. 1. delati, da je kdo dolžen opraviti kaj: naprtovati komu preveč dela 2. pripisovati, prisojati: naprtoval jim je najslabše lastnosti / tajil je to dejanje in ga naprtoval drugim ♪
  11.      napŕvo  prisl. (ȓ) zastar. 1. najprej: naprvo se opre na roke, potem vstane / naprvo pazi, kam streljaš 2. prvič: saj ne igram naprvo ♪
  12.      napúdrati  -am dov. (ȗ) nanesti puder, navadno na obraz: napudrati brado, lica, vrat; napudrati se s temnejšim pudrom po nosu; počesala se je in rahlo napudrala napúdran -a -o: bila je zelo napudrana ♪
  13.      napúh  -a m (ȗ) raba peša domišljavost, prevzetnost: napuh ga žene; navzeti se napuha; napuha mu ni mogla očitati / napuh človeškega duha / ekspr. biti poln napuha biti zelo domišljav, prevzeten / v svojem napuhu je zavrnil njihovo pomoč ♪
  14.      napúhati  -am dov. (ū) s puhanjem priti do določene količine česa: napuhal je precej dima, dimnih kolobarčkov ♪
  15.      napúhniti  -em dov. (ú ȗ) ekspr. 1. napihniti, napeti: veter je napuhnil jadra 2. narediti koga domišljavega, prevzetnega: številni uspehi so ga napuhnili; zaradi te pohvale se je še bolj napuhnil napúhnjen -a -o: napuhnjen gospod; postavil se je v svojo neposnemljivo napuhnjeno držo ♪
  16.      napúkati  -am dov. (ū) nar. napuliti: v vrtu je napukal redkvic ♪
  17.      napulíti  in napúliti -im dov. (ȋ ú) s puljenjem priti do določene količine česa: napuliti korenje za prašiče / napulil je nekaj sena in legel ♪
  18.      napúmpati  -am dov. (ȗ) nižje pog. načrpati: napumpati zrak v zračnico ∙ nižje pog. napumpati koga za denar izprositi denar pri kom ♪
  19.      napúst  -a m (ȗ) redko napušč, pristrešek: hiša ima širok napust ♪
  20.      napustíti  -ím dov., napústil (ȋ í) 1. narediti kaj bolj ohlapno: napustiti krilo / redko napustiti vajeti popustiti 2. napraviti, da sega kaj čez določeno ravnino: napustiti podplate pri čevljih ● nar. štajersko šel je v mlin in napustil vodo spustil na mlinsko kolo napuščèn -êna -o: okna so krasili napuščeni robovi ♪
  21.      napúšč  -a m (ȗ) 1. del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe: hiša ima širok, velik napušč; napušč hiše, hleva / odpeljati voz izpod napušča; postaviti, zložiti pod napušč 2. knjiž., redko strešica, polička: napušč pod oknom teče okrog in okrog poslopja / kaminski napušč ◊ alp. (skalni) napušč ozka prečna izboklina v steni ♪
  22.      narabútati  -am dov. (ȗ) pog. natrgati, nabrati na tujem: jedli so jabolka, ki so jih narabutali v sosedovem sadovnjaku; narabutati nekaj grozdja, repe ♪
  23.      narácija  -e ž (á) knjiž. pripovedovanje, pripoved: zaradi zunanjih načinov prikazovanja je naracija v filmski umetnosti izgubila svoj pomen; zgodba je podana z mojstrsko naracijo / imeti dar naracije ♪
  24.      naračúnati  -am dov. (ȗ) z računanjem priti do določenega števila, rezultata: koliko si naračunal / naračunala je, da so ji dolžni še pet tisoč dinarjev / ogoljufal ga je pri meri in mu naračunal več, kot je vzel upošteval v računu ♪
  25.      narahljáti  -ám dov. (á ȃ) nekoliko zrahljati: narahljati zemljo / narahljala mu je obvezo narahlján -a -o: mehka, narahljana blazina; narahljana zemlja ♪

   71.159 71.184 71.209 71.234 71.259 71.284 71.309 71.334 71.359 71.384  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA