Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (70.734-70.758)



  1.      nadárbinar  -ja m () rel. uživalec nadarbine
  2.      nadárbinski  -a -o prid. () nanašajoč se na nadarbino: nadarbinski dohodki / nadarbinsko zemljišče
  3.      nadaríti  -ím dov., nadáril ( í) zastar. obdariti, nagraditi: cesar ga je nadaril s konjem / narava ga je bogato nadarila s talenti
  4.      nadàv  in nadáv -áva m ( á; ) zastar. znesek, ki se plača naprej kot dokaz, da je pogodba sklenjena; ara
  5.      nàdčásnost  -i ž (-á) knjiž. nadčasovnost: nadčasnost umetniškega dela
  6.      nàdčasóvnost  -i ž (-ọ̄) lastnost, značilnost nadčasovnega: nadčasovnost umetnine / knjiž. vsa ta dela so prešla v nadčasovnost brezčasnost
  7.      nàdčútnost  -i ž (-ū) knjiž. lastnost, stanje nadčutnega: zamakniti se v nadčutnost; nadčutnost lepote, misli // kar se s čuti, izkustvi ne da zaznati, spoznati: vedno bolj je težil k nadčutnosti
  8.      nàddávkar  -ja m (-ā) nekdaj uslužbenec davčnega urada, za stopnjo višji od davkarja: njegov oče je bil naddavkar
  9.      nàdduhóvnik  -a m (-ọ́) rel., nekdaj naslov za duhovnika, ki je nadrejen duhovnikom določenega področja: zadnji salzburški nadduhovnik v Panoniji
  10.      nàdgozdár  -ja m (-á) nekdaj višji gozdarski uslužbenec: postavljen je za nadgozdarja
  11.      nadgradíti  -ím dov., nadgrádil ( í) zgraditi, dozidati nad čim: na stolpnici bodo nadgradili dve nadstropji / nadgraditi hišo; pren., knjiž. literarno predlogo je gledališko nadgradil nadgrajèn -êna -o: nadgrajeni prostor so že opremili ♦ vet. nadgrajena žival žival, ki ima zadnji del hrbta višji od sprednjega
  12.      nàdgrádnja  -e ž (-ā) 1. knjiž. nematerialne, duhovne sestavine česa, ki temeljijo na materialnih: duhovna nadgradnja družbe; estetska, idejna, politična nadgradnja / publ. na trden scenarij je lahko postavil dobro režijsko nadgradnjo ♦ soc. družbena nadgradnja organizacijske in duhovne sestavine družbe, ki temeljijo na družbeni biti 2. glagolnik od nadgraditi: nadgradnja hiše; dovoljenje za nadgradnjo 3. navt. del ladje nad (glavnim) krovom: izstrelek je poškodoval nadgradnjo podmornice / v sredini ladje je večja nadgradnja
  13.      nadhòd  -óda m ( ọ́) mostu podoben objekt za prehod pešcev nad cesto, železniško progo: zgraditi nadhod nad avtocesto; nadhodi in podhodi
  14.      nadigráti  -ám dov.) publ. z boljšo igro doseči premoč: v začetku srečanja so gostje nadigrali domačine; mladi šahist je nadigral velemojstra
  15.      nadíh  -a m () knjiž. 1. rahel barvni odtenek: sencam je dal slikar moder nadih; listje že dobiva rdeč nadih; cvet z rožnatim nadihom; na licih je imela nadih rdečice / vlažen nadih na šipah 2. rahla zvočna ali čustvena obarvanost: oddaljenost je dajala melodiji otožen nadih; njegove besede so imele posmehljiv nadih / s takimi dodatki dajemo oblekam modni nadih poudarek; afera je dobila političen nadih prizvok / z oslabljenim pomenom: pogledala ga je z nadihom groze; v njegovem glasu je bilo opaziti nadih škodoželjnosti
  16.      nadíhati  -am dov.) z dihanjem priti do česa, navadno zraka: nadihati toplega zraka pod odejo nadíhati se 1. nav. ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po (svežem) zraku: šli so ven, da bi se nadihali in razgibali / želi si nadihati se svežega zraka 2. z dihanjem zajeti razmeroma veliko količino česa: nadihati se dima, smrada
  17.      nadíhniti  -em dov.) knjiž., redko rahlo obarvati: jeza ji je nadihnila lica z rdečico nadíhnjen -a -o: rdečkasto nadihnjen cvet
  18.      nadímati  -am tudi -ljem nedov. ( ) zastar. dvigati, napenjati: veter ji je nadimal plašč / prsi so se jim nadimale od navdušenja
  19.      nadír  -ja m () geogr. najnižja točka nebesne krogle navpično pod opazovalcem, podnožišče: zenit in nadir
  20.      nadírati  -am nedov. ( ) ekspr. grobo, glasno oštevati: za vsako malenkost ga nadira; vsak dan jo nadira in zmerja
  21.      nadišáviti  -im dov.) narediti kaj dišeče: nadišaviti perilo; skrbno se je obril in nadišavil nadišávljen -a -o: nadišavljeno dekle; bil je nadišavljen s kolonjsko vodo
  22.      nàdjàz  -áza m (- -) psih., po Freudu nezavedna, družbena plast življenja človeka: jaz in nadjaz
  23.      nadkòp  -ópa m ( ọ́) mont. prostor v rudniku, izkopan med dvema horizontoma poševno navzgor: delati, zavarovati nadkope; vznožje strmega nadkopa; nadkopi in podkopi
  24.      nadkríliti  -im dov.) knjiž. prekositi, preseči: s svojo lepoto je nadkrilila okolico; v marljivosti je vse nadkrilil
  25.      nadkríti  -kríjem dov., nadkrìl tudi nadkríl (í ) knjiž. pokriti, zavarovati: nadkriti hodnik / zaradi močne svetlobe si je nadkrila oči z roko nadkrít -a -o: nadkrite stopnice

   70.609 70.634 70.659 70.684 70.709 70.734 70.759 70.784 70.809 70.834  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA