Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (70.734-70.758) ![](arw_left.gif)
- nadárbinar -ja m (ȃ) rel. uživalec nadarbine ♪
- nadárbinski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nadarbino: nadarbinski dohodki / nadarbinsko zemljišče ♪
- nadaríti -ím dov., nadáril (ȋ í) zastar. obdariti, nagraditi: cesar ga je nadaril s konjem / narava ga je bogato nadarila s talenti ♪
- nadàv in nadáv -áva m (ȁ á; ȃ) zastar. znesek, ki se plača naprej kot dokaz, da je pogodba sklenjena; ara ♪
- nàdčásnost -i ž (ȁ-á) knjiž. nadčasovnost: nadčasnost umetniškega dela ♪
- nàdčasóvnost -i ž (ȁ-ọ̄) lastnost, značilnost nadčasovnega: nadčasovnost umetnine / knjiž. vsa ta dela so prešla v nadčasovnost brezčasnost ♪
- nàdčútnost -i ž (ȁ-ū) knjiž. lastnost, stanje nadčutnega: zamakniti se v nadčutnost; nadčutnost lepote, misli // kar se s čuti, izkustvi ne da zaznati, spoznati: vedno bolj je težil k nadčutnosti ♪
- nàddávkar -ja m (ȁ-ā) nekdaj uslužbenec davčnega urada, za stopnjo višji od davkarja: njegov oče je bil naddavkar ♪
- nàdduhóvnik -a m (ȁ-ọ́) rel., nekdaj naslov za duhovnika, ki je nadrejen duhovnikom določenega področja: zadnji salzburški nadduhovnik v Panoniji ♪
- nàdgozdár -ja m (ȁ-á) nekdaj višji gozdarski uslužbenec: postavljen je za nadgozdarja ♪
- nadgradíti -ím dov., nadgrádil (ȋ í) zgraditi, dozidati nad čim: na stolpnici bodo nadgradili dve nadstropji / nadgraditi hišo; pren., knjiž. literarno predlogo je gledališko nadgradil nadgrajèn -êna -o: nadgrajeni prostor so že opremili ♦ vet. nadgrajena žival žival, ki ima zadnji del hrbta višji od sprednjega ♪
- nàdgrádnja -e ž (ȁ-ā) 1. knjiž. nematerialne, duhovne sestavine česa, ki temeljijo na materialnih: duhovna nadgradnja družbe; estetska, idejna, politična nadgradnja / publ. na trden scenarij je lahko postavil dobro režijsko nadgradnjo ♦ soc. družbena nadgradnja organizacijske in duhovne sestavine družbe, ki temeljijo na družbeni biti 2. glagolnik od nadgraditi: nadgradnja hiše; dovoljenje za nadgradnjo 3. navt. del ladje nad (glavnim) krovom: izstrelek je poškodoval nadgradnjo podmornice / v sredini ladje je večja nadgradnja ♪
- nadhòd -óda m (ȍ ọ́) mostu podoben objekt za prehod pešcev nad cesto, železniško progo: zgraditi nadhod nad avtocesto; nadhodi in podhodi ♪
- nadigráti -ám dov. (á ȃ) publ. z boljšo igro doseči premoč: v začetku srečanja so gostje nadigrali domačine; mladi šahist je nadigral velemojstra ♪
- nadíh -a m (ȋ) knjiž. 1. rahel barvni odtenek: sencam je dal slikar moder nadih; listje že dobiva rdeč nadih; cvet z rožnatim nadihom; na licih je imela nadih rdečice / vlažen nadih na šipah 2. rahla zvočna ali čustvena obarvanost: oddaljenost je dajala melodiji otožen nadih; njegove besede so imele posmehljiv nadih / s takimi dodatki dajemo oblekam modni nadih poudarek; afera je dobila političen nadih prizvok / z oslabljenim pomenom: pogledala ga je z nadihom groze; v njegovem glasu je bilo opaziti nadih škodoželjnosti ♪
- nadíhati -am dov. (í ȋ) z dihanjem priti do česa, navadno zraka: nadihati toplega zraka pod odejo nadíhati se 1. nav. ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po (svežem) zraku: šli so ven, da bi se nadihali in razgibali / želi si nadihati se svežega zraka 2. z dihanjem zajeti razmeroma veliko količino česa: nadihati se dima, smrada ♪
- nadíhniti -em dov. (í ȋ) knjiž., redko rahlo obarvati: jeza ji je nadihnila lica z rdečico nadíhnjen -a -o: rdečkasto nadihnjen cvet ♪
- nadímati -am tudi -ljem nedov. (ȋ ȋ) zastar. dvigati, napenjati: veter ji je nadimal plašč / prsi so se jim nadimale od navdušenja ♪
- nadír -ja m (ȋ) geogr. najnižja točka nebesne krogle navpično pod opazovalcem, podnožišče: zenit in nadir ♪
- nadírati -am nedov. (ȋ ȋ) ekspr. grobo, glasno oštevati: za vsako malenkost ga nadira; vsak dan jo nadira in zmerja ♪
- nadišáviti -im dov. (ā ȃ) narediti kaj dišeče: nadišaviti perilo; skrbno se je obril in nadišavil nadišávljen -a -o: nadišavljeno dekle; bil je nadišavljen s kolonjsko vodo ♪
- nàdjàz -áza m (ȁ-ȁ ȁ-ȃ) psih., po Freudu nezavedna, družbena plast življenja človeka: jaz in nadjaz ♪
- nadkòp -ópa m (ȍ ọ́) mont. prostor v rudniku, izkopan med dvema horizontoma poševno navzgor: delati, zavarovati nadkope; vznožje strmega nadkopa; nadkopi in podkopi ♪
- nadkríliti -im dov. (í ȋ) knjiž. prekositi, preseči: s svojo lepoto je nadkrilila okolico; v marljivosti je vse nadkrilil ♪
- nadkríti -kríjem dov., nadkrìl tudi nadkríl (í ȋ) knjiž. pokriti, zavarovati: nadkriti hodnik / zaradi močne svetlobe si je nadkrila oči z roko nadkrít -a -o: nadkrite stopnice ♪
70.609 70.634 70.659 70.684 70.709 70.734 70.759 70.784 70.809 70.834