Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (70.409-70.433)



  1.      mrháriti  -im nedov.) žarg. ne loviti v skladu s predpisi: mrhari po lovišču
  2.      mŕhica  -e ž (ŕ) ekspr. manjšalnica od mrha: ta tvoja mrhica že ne bo potegnila voza / pridna mrhica, je rekel in pobožal psička
  3.      mrhovína  -e ž (í) meso poginule živali: hraniti se z mrhovino; duh po mrhovini // poginula žival: pasje mrhovine; pren., slabš. nisem vedel, da je taka duševna mrhovina
  4.      mrhovínar  -ja m () 1. žival, ki se hrani z mrhovino: ob truplu so se začeli zbirati mrhovinarji; jastrebi mrhovinarji; pren., ekspr. mrhovinarji so že škilili čez mejo, kdaj bodo državo raztrgali 2. žarg. lovec, ribič, ki ne lovi v skladu s predpisi: bal se je, da bi gamsa ne pobil kak mrhovinar 3. slabš. konjederec, konjač: nesreča je prišla prav mrhovinarju ◊ voj. ropar mrličev in ranjencev na bojišču
  5.      mrhovínarka  -e ž () ženska oblika od mrhovinar: te živali so mrhovinarke
  6.      mrhovínarstvo  -a s () žarg. dejavnost mrhovinarjev: odvračal jih je od mrhovinarstva ◊ voj. ropanje mrličev in ranjencev na bojišču
  7.      mŕk  -a m () 1. delno ali popolno zakritje nebesnega telesa z drugim nebesnim telesom: mrk je nastopil, se je začel ob desetih; opazovati mrk / delni, popolni mrk; lunin, sončni mrk ♦ astr. kolobarjasti sončni mrk pri katerem zakrije Luna osrednji del Sonca 2. zastar. mrak, tema: mesečina in mrk
  8.      mŕk  -a -o prid. ( ) 1. nav. ekspr. ki redko pokaže pozitivno razpoloženje, pozitiven čustveni odnos: mrki in zagrenjeni otroci; bila je mrka ženska; pren. šumenje mrkih borov // negativno, neugodno razpoložen: gospodar je bil mrk in nejevoljen; ves mrk je gledal za odhajajočim; sedel je mrk kot nevihta // ki vsebuje, izraža negativno razpoloženje, negativen čustveni odnos: mrki obrazi delavcev; mrk pogled 2. nav. ekspr. ki je temnejših barv: dan je silil izza mrkih vrhov; mrke strehe; mrko obzidje / mrka svetloba // knjiž. pust, dolgočasen: mrka pokrajina, vas 3. redko mračen, črn: bodočnost se mu je zdela vsa mrka in pusta / mrke misli / mrko sovraštvo mŕko prisl.: mrko gledati; mrko nasršiti obrvi; mrko odgovoriti
  9.      mrkáč  -a m (á) 1. nar. gorenjsko plemenski oven: čredo je vodil star mrkač 2. nizko neumen, pohoten moški: pred tem mrkačem ženske nimajo miru ◊ bot. rastlina z nasprotno stoječimi listi in cveti v koških, Bidens
  10.      mrkàj  -ája tudi mrkáj -a tudi mŕkaj -a m ( á; ; ) 1. zastar. mrčes, golazen: mrkaj pod skalnatimi skladi 2. nar. grdoba, malopridnež: ne pusti, da bi ta mrkaj dolgo šaril tod / kot nagovor o ti mrkaj ti, ne boš tiho
  11.      mŕkati  -am nedov. ( ) nav. 3. os. prihajati v stanje mrka: temnilo se je, mesec je mrkal // ekspr. ugašati, temneti: svetilka pod stropom je mrkala
  12.      mŕkav  -a -o prid. (ŕ) nar., navadno v zvezi s koza, ovca ki se goni: mrkava ovca
  13.      mŕklost  -i ž (ŕ) knjiž. mračnost, mrkost: jesenska mrklost / pregnati mrklost z njegovega obraza
  14.      mŕkniti  -em dov.) 1. nav. 3. os. priti v stanje mrka: v omenjenem razdobju je luna dvakrat mrknila / ekspr. svetloba je mrknila potemnela; pren., ekspr. njegova slava je mrknila 2. ekspr. izginiti, izgubiti se: pustolovski duh še ni mrknil; nasmeh na licih mu je mrknil // pog. naskrivaj, neopazno oditi: po večerji je mrknil iz hiše; mrknil je v Ameriko; po tem je nekam mrknil 3. knjiž. postati mrk, nerazpoložen: po teh besedah je mrknila in se umaknila; ob pogledu nanje je mrknil / obraz mu je mrknil ● ekspr. žarnica je mrknila ugasnila; ekspr. mrkniti z očmi po čem na hitro, skrivaj pogledati; prim. mrkel
  15.      mrkôba  -e ž (ó) knjiž. mračnost, mrkost: sinjina obleke sredi sive mrkobe / mrkoba obraza
  16.      mrkoók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima mrke, neprijazne oči: mrkook in črnobrad mož
  17.      mŕkost  -i ž (ŕ) nav. ekspr. lastnost, značilnost mrkega: njegov smeh je pregnal mrkost z obrazov; govornikova mrkost / mrkost starega poslopja
  18.      mrkva  gl. mrkev
  19.      mŕkvica  -e ž (ŕ) nar. vzhodno korenje: sveža mrkvica
  20.      mrlák  -a m (á) ekspr., redko mrtev človek, mrlič: bati se mrlakov
  21.      mrlákar  -ja m () slabš., redko mrtev človek, mrlič: hvalil se je, da se ne boji mrlakarjev
  22.      mrlìč  -íča m ( í) 1. mrtev človek, zlasti do pogreba: dati, položiti mrliča na mrtvaški oder, v krsto; pokopati mrliča; prepeljati mrliča na pokopališče; bled kot mrlič; bilo je tiho, kot da bi imeli mrliča v hiši / bedeti pri mrliču / redko odnesti mrliče in ranjene mrtve ljudi, mrtve / v krščanskem okolju: kropiti mrliča; zvoniti mrliču; pren., ekspr. živel je še, vendar je bil mrlič // po ljudskem verovanju duh mrtvega v njegovi prejšnji podobi: na pokopališču so se prepirali mrliči; srečati mrliča 2. ekspr. neživahen, nedružaben človek: zakaj si tak mrlič ● žarg., čeb. mrlič mrtva, odmrla čebelja družina; ekspr. politični mrlič človek, ki mu je popolnoma onemogočeno politično delovanje; ekspr. bolnik je bil živ mrlič zelo bled, shujšan; ekspr. on je živ mrlič smrtno bolan
  23.      mrlíčka  -e ž () 1. ženska oblika od mrliček: dati mrlički rože na krsto 2. nar. mrtva ženska: Veje so se nagibale tik nad obraz mrličke, kot bi jo hotele poljubiti (F.Bevk)
  24.      mrlíkati  -am nedov. () ekspr. brleti: za oknom je mrlikala luč / okrog njega so mrlikale kresnice
  25.      mrlíški  -a -o prid. () nanašajoč se na mrtve ljudi, mrliče: mrliški kult / obraz ji je dobival že mrliško barvo / mrliški čuvaj / redko mrliška tišina mrtvaška / poljud. mrliški list izpisek iz mrliške matične knjige; mrliški ogled ogled mrliča zaradi uradne ugotovitve smrti; mrliški oglednik kdor opravlja mrliške oglede; mrliški prt prt, s katerim se pokrije mrtvaški oder; mrliški voz voz, vozilo za prevoz mrličev; mrliški voziček voziček za prevažanje mrličev, ki ga potiskajo ljudje; mrliški zvon v krščanskem okolju zvon, navadno najmanjši, ki naznanja smrt koga; mrliška bledica bledica, ki nastane zaradi prenehanja krvnega obtoka; mrliška matična knjiga matična knjiga s podatki o smrti prebivalcev; izpisek iz mrliške matične knjige dokument s podatki o smrti kake osebe; mrliška veža ali mrliška vežica prostor na pokopališču, v katerem leži mrlič na mrtvaškem odrulit. mrliške pesmi pesmi, ki se pojejo ob bedenju pri mrliču; med. mrliška lisa modrikasto mesto na koži mrliča, nastalo zaradi usedanja krvi; mrliška otrplost začasna otrplost, ki nastopi pri mrliču zaradi skrčitve mišic mrlíško prisl.: mrliško bled obraz ∙ ekspr. mrliško svetiti medlo, slabotno

   70.284 70.309 70.334 70.359 70.384 70.409 70.434 70.459 70.484 70.509  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA