Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (70.109-70.133)


  1.      mólžnja  -e [u̯ž] ž (ọ́) redko molža: ni hotel piti mleka precej po molžnji; jutranja molžnja / namolzla je toliko mleka, da take molžnje že dolgo ni bilo ♪
  2.      momljáč  -a m (á) 1. nav. ekspr. kdor nerazločno, bolj tiho govori: tega starega momljača skoraj nič ne razumem 2. ekspr., redko medved: otroci so z zanimanjem ogledovali rjavega momljača ♪
  3.      momljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. nav. ekspr. nerazločno, bolj tiho govoriti: jezno je hodil po sobi in momljal sam zase; momljal je in kimal; momljal je, kakor bi se prebujal iz spanja // nerazločno, bolj tiho govoriti, pripovedovati: momljati molitve; starec je momljal nekaj predse; dobro je, je momljal s polnimi usti 2. oglašati se z nizkim, bolj tihim glasom: medved preteče momlja 3. ekspr. jesti (s stisnjenimi ustnicami): otrok momlja skorjico kruha ● med spanjem je otrok momljal z ustnicami premikal ustnice momljáje: momljaje je nekaj vprašal momljajóč -a -e: momljajoč glas; momljajoče renčanje medveda; momljajoča usta; prisl.: momljajoče govoriti ♪
  4.      móna  -e ž (ọ̑) nizko dolgočasen, nezavzet, nepodjeten človek: s to mono ne bom več govoril; ti si pa res (ena) mona; drži se kot kaka mona ima naiven, brezizrazen, neprizadet izraz / kot psovka ne drži se tako kislo, mona monasta ♪
  5.      monáda  -e ž (ȃ) filoz., po Leibnizu najmanjša nematerialna enota sveta, težeča k dejavnosti: vsaka monada se razlikuje od druge; sestavljen iz monad ♪
  6.      monadologíja  -e ž (ȋ) filoz. nauk, ki razlaga svet z monadami: Leibnizova monadologija ♪
  7.      monákovski  -a -o prid. (á) zastar. münchenski: monakovsko pivo ♦ um. slike monakovske šole ♪
  8.      monarhíja  -e ž (ȋ) državna ureditev, v kateri vlada monarh: ljudstvu ni bilo dano odločati se med republiko in monarhijo / ta država je monarhija / absolutna monarhija; parlamentarna monarhija v kateri omejuje vladarjevo oblast parlament; ustavna monarhija v kateri omejuje vladarjevo oblast ustava // država, ki ji vlada monarh: evropske monarhije; neredi v velikih monarhijah; razpad avstroogrske monarhije ● slabš. črno-žolta monarhija Avstro-Ogrska ♪
  9.      monárhinja  -e ž (ȃ) v monarhističnih državah vladarica: nizozemska monarhinja ♪
  10.      monarhíst  -a m (ȋ) pristaš monarhizma: bil je navdušen monarhist ♪
  11.      monarhístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od monarhist: zavzeta monarhistka ♪
  12.      monazít  -a m (ȋ) min. rudnina fosfat cerija in lantana ♪
  13.      mónd  -a m (ọ̑) igr. igralna karta pri taroku z rimsko številko enaindvajset: ujeti monda; vzeti z mondom ♪
  14.      mondúra  -e ž (ȗ) star. uniforma: obleči si monduro; ponošena, vojaška mondura ♪
  15.      mónga  -e ž (ọ̑) tekst. priprava za mrzlo likanje pod velikim pritiskom: delati pri mongi / likati z mongo ♪
  16.      móngati  -am nedov. (ọ̑) tekst. likati z mongo: mongati tkanino ♪
  17.      mongolíd  -a m (ȋ) antr. človek rumene rase: mongolidi in negroidi ♪
  18.      mongoloíd  -a m (ȋ) 1. med. kdor ima mongolizem: odstotek mongoloidov med novorojenčki 2. antr. mongolid: mongoloid in negroid ♪
  19.      mongólski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na Mongole ali Mongolijo: mongolska književnost / mongolsko gospodarstvo 2. antr. mongoliden: mongolska plemena / mongolska rasa ♪
  20.      monílija  -e ž (í) agr. glivična bolezen sadnega drevja, ki povzroča gnitje sadežev in sušenje cvetov, vejic: zatirati monilijo / marelična monilija ♪
  21.      moníst  -a m (ȋ) filoz. pripadnik monizma: nazori monistov / materialistični monist ♪
  22.      mónitor  -ja m (ọ̑) 1. voj. oklopna rečna ali obalna ladja, oborožena s topovi: potopiti monitor 2. rad. televizijska priprava za kontrolo in spremljanje samo slike na zaslonu: v kabini je več monitorjev ♪
  23.      mónitorski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na monitor: monitorska artilerija / monitorska postaja / monitorska kontrola ♪
  24.      mono...  ali móno... in mono... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na število ena: monoklinski, monoliten; monodrama, monokultura ♪
  25.      monodíja  -e ž (ȋ) muz., ob koncu 16. in v začetku 17. stoletja z generalnim basom spremljano solistično petje: za barok in baročno opero je značilno prevladovanje monodije nad polifonijo ♪

   69.984 70.009 70.034 70.059 70.084 70.109 70.134 70.159 70.184 70.209  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA