Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (69.809-69.833)



  1.      mitomán  -a m () psiht. kdor je bolezensko nagnjen k laganju, pretiravanju: je mitoman
  2.      mitóza  -e ž (ọ̑) biol. delitev celice na dva enaka dela ob razpadu jedra na kromosome: prva faza mitoze
  3.      mítra  -e ž () visoko, dvorogljato obredno pokrivalo cerkvenih dostojanstvenikov, zlasti škofov: nosil je zlato mitro in škofovsko palico / škofovska mitra
  4.      mitraljírati  -am nedov. in dov. () streljati, obstreljevati z mitraljezom: letala bombardirajo in mitraljirajo zbirališča sovražnih čet; mitraljirati s kratkimi rafali
  5.      mívka  -e ž () zelo droben naplavljen pesek: kamenje se drobi v pesek in mivko; rečno dno pokriva plast mivke
  6.      mívkast  -a -o prid. () pokrit z mivko: pot je bila mivkasta; mivkasto jezersko dno
  7.      míza  -e ž (í) kos pohištva iz ravne plošče in navadno štirih nog: narediti, postaviti, premakniti mizo; hrastova, javorova miza; kamnita, kovinska, lesena miza / delovne mize v laboratoriju; spraviti listine v pisalno mizo; raztegljiva, zložljiva miza / pogrniti mizo s prtom // tak kos pohištva, namenjen za serviranje hrane: pripraviti mizo za kosilo; nositi jedi, pijače na mizo; postaviti jed in pijačo na mizo / sesti k pogrnjeni mizi pripravljeni za serviranje hrane; obloženi s hrano / vse mize so že zasedene; streže pri prvi mizi / za mizo, pri mizi se nedostojno vede pri jedi, uživanju hrane; povabiti koga k mizi, za mizo jest, pit; v družbo, ki je pri mizi // s prilastkom temu podobna priprava za različne namene: v točilnici postavljajo novo biljardno mizo; operacijska, prodajna, točilna miza ● ekspr. v tistih časih pogosto ni bilo kaj dati na mizo niso imeli živeža ne denarja za hrano; star. poklicati vino na mizo naročiti ga; pog. meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih meso so jedli le ob največjih praznikih; ekspr. karte na mizo! povej, izdaj svoje namene; pog. vsak dan imajo meso na mizi jedo meso; ekspr. (s pestjo) udariti ob mizo, po mizi odločno, ostro nastopiti, zahtevati; ekspr. pijača ga je spravila pod mizo tako se je napil, da ni mogel več sedeti, stati; publ. sesti za konferenčno mizo začeti reševati nerešena vprašanja s pogajanji, pogovori; publ. pogovor za okroglo mizo odkrit, sproščen pogovor o določenem vprašanju, problemu; publ. državniki so ponovno sedli za zeleno mizo so se začeli pogajati; publ. predsednikovo delo ni samo za zeleno mizo ni samo pisarniško, administrativnoalp. ledeniška miza skalni kladi, ki ju je pustil ledenik drugo na drugi; jur. ločitev (od mize in postelje) v cerkvenem pravu pri kateri zakonca pretrgata zakonsko skupnost, ostaneta pa v zakonski zvezi; šport. (odskočna) miza del smuške skakalnice, s katerega se skakalec odrine in preide v let; teh. komandna miza z vgrajenimi instrumenti za upravljanje in nadzorovanje strojnih naprav ali tehnoloških procesov
  8.      mizantróp  -a m (ọ̑) knjiž. kdor ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe, ljudomrznik: postati mizantrop / ekspr. ne bodi tak mizantrop in puščavnik
  9.      mizantropíja  -e ž () knjiž., redko lastnost, značilnost človeka, ki ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe, ljudomrznost: njegova mizantropija je vsem znana
  10.      mizantrópski  -a -o prid. (ọ̑) knjiž., redko ki ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe, ljudomrzen: postal je mizantropski in samotarski
  11.      mizár  -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem lesenih izdelkov, zlasti pohištva: mizar skoblja, žaga deske za vrata; izučiti se za mizarja / naročiti pohištvo pri mizarju / pohištveni, stavbni mizar
  12.      mizáriti  -im nedov.) ukvarjati se z izdelovanjem lesenih izdelkov, zlasti pohištva: ima kmetijo in po malem mizari / rad je mizaril v očetovi delavnici
  13.      mizárna  -e ž () mizarski obrat, mizarska delavnica: rudniško mizarno modernizirajo; vodja mizarne
  14.      mizárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na mizarje ali mizarstvo: mizarska delavnica / mizarska obrt / mizarski mojster, pomočnik / mizarski klej, les; mizarsko dleto, kladivo ♦ les. mizarska plošča plošča, narejena pod pritiskom iz letvic in fenolnih smol, lepil in oblepljena s furnirjem; panelna plošča
  15.      mizárstvo  -a s () obrt za izdelovanje lesenih izdelkov, zlasti pohištva: mizarstvo in kolarstvo / preživljati se z mizarstvom z opravljanjem mizarskega poklica // podjetje, delavnica za to obrt: zaposlen je v stavbnem mizarstvu
  16.      mízast  -a -o prid. (í) podoben mizi: mizaste gore
  17.      mízica  -e ž (í) manjšalnica od miza: sedeli so okrog majhne mizice; položiti kaj na mizico; kamnita, lesena mizica / čajna, servirna mizica; klubska mizica; toaletna mizica s toaletnimi potrebščinami; zložljiva mizica; mizica za pisalni stroj, televizor ∙ ekspr. on sanjari o mizici pogrni se o bogastvu, izobilju
  18.      míznica  -e ž () raba peša predal sredi mize tik pod ploščo: odpreti, zakleniti miznico; vzeti žlico iz miznice ∙ ekspr. roman je obležal v urednikovi miznici ni bil objavljen
  19.      míznik  -a m () 1. zgod., v fevdalizmu visok uslužbenec, navadno na vladarskem dvoru, odgovoren za strežbo pri jedi; stolnik: v mladosti je bil carjev miznik // naslov za plemiča: postali so dedni mizniki / imenovan je za deželnega miznika 2. nar. rženi kruh: Najprej je gospodinja dala na mizo skoraj cel hleb miznika (Prežihov)
  20.      mizogín  -a m () knjiž. sovražnik žensk: postati mizogin / literarni mizogin
  21.      mižáti  -ím nedov. (á í) imeti zaprte oči: miži, a ne more zaspati; trdno mižati; mižati na eno oko, na obe očesi / ker je bil najslabše skrit, je moral pri naslednjem skrivanju mižati on ∙ ekspr. ljudje mižijo pred lastnimi napakami jih nočejo videti, priznati; ekspr. nespametno bi bilo mižati pred dejanskim stanjem namenoma se ne seznaniti z njim, ga ne priznati mižé: vzel je steklenico in miže pil iz nje; še napol miže tava po stanovanju mižèč -éča -e: glava z majhnimi, skoraj mižečimi očmi
  22.      mižàv  -áva -o prid. ( á) ekspr. oblačen, mračen: mižav jesenski dan; vreme je bilo mižavo // medel, nejasen, neizrazit: mižava svetloba
  23.      mja 1 tudi m-ja [já] medm. (-) pog. izraža obotavljanje, pomislek, dvom: mja, je mencal in si ni upal odkrito spregovoriti
  24.      mja 2 tudi m-ja [já] medm. (-ā) pog. izraža (zadržano) pritrjevanje: mja, tu se ne da nič napraviti
  25.      mláčnost  -i ž (á) lastnost, značilnost mlačnega: mlačnost vode / opojna mlačnost poletnih noči / očitati komu mlačnost; mlačnost oblasti ob incidentih

   69.684 69.709 69.734 69.759 69.784 69.809 69.834 69.859 69.884 69.909  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA