Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (69.634-69.658)


  1.      milijonína  -e ž (í) del na milijon enakih delov razdeljene celote: milijonina te dolžine / na ostale prebivalce pride komaj milijonina tega bogastva; osvetlitev traja milijonino sekunde milijoninko ♦ mat. pet celih, deset milijonin ♪
  2.      milijonínka  -e ž (ȋ) del na milijon enakih delov razdeljene merske enote: priprava zaznava celo milijoninke stopinj; deset milijonink grama / ekspr. vse se je zgodilo v milijoninki sekunde v izredno kratkem času ♪
  3.      milijónkrat  prisl. (ọ̑) ekspr. izraža zelo veliko ponovitev: milijoni ust so to že milijonkrat izrekli; milijonkrat sem ti že povedal ♪
  4.      milijónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na milijon: milijonske množice delovnih ljudi / milijonsko mesto / milijonska vsota; pridobiti si milijonsko premoženje ♪
  5.      milijónti  -a -o štev. (ọ̑) ki v zapovrstju ustreza številu milijon: milijonti obiskovalec sejma / milijonti del česa milijonina ♪
  6.      mílimikrón  -a m (ȋ-ọ̑) fiz. enota za merjenje dolžine, tisočina mikrona ♪
  7.      milína  -e ž (í) lastnost milega človeka: v prepiru mu je vsa milina izginila z obraza; občudoval je dekletovo izredno milino / boginja lepote in miline / njen pogled je poln miline; milina oči, ust / milina srca / učiti, vzgajati z milino ♪
  8.      militaríst  -a m (ȋ) pristaš militarizma: je izrazit militarist / politika nemških militaristov ♪
  9.      militarizácija  -e ž (á) glagolnik od militarizirati: militarizacija države / militarizacija vesolja ♪
  10.      militarizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. uveljavljati militarizem: reakcija hoče državo militarizirati // podrejati vojaškim potrebam, vojaškim interesom: militarizirati vzgojo / militarizirati železničarje 2. redko postavljati, nameščati vojaštvo in vojaške naprave na kako ozemlje: militarizirati obmejni pas militarizíran -a -o: militarizirana država; militarizirano vesolje ♪
  11.      míliti 1 -im nedov. (ȋ) 1. delati kaj milo, blago: spuščena zavesa mili svetlobo / strog videz obleke milijo naborki 2. zastar. ljubkovati, božati: militi otroka, živalco; zaljubljeno sta se milila míliti se zastar. 1. dobrikati se, prilizovati se: militi se komu; maček se je milil okrog otroka 2. smiliti se: še žival se mu ne mili míljen -a -o: otrok je bil od vseh ljubljen in miljen; prim. miljen ♪
  12.      míliti 2 -im nedov. (í ȋ) z mazanjem, drgnjenjem nanašati milo na kaj: militi komu hrbet; militi perilo; zelo rad se mili; militi si roke / brivec ga že mili ♪
  13.      mílja  -e ž (ȋ) 1. angleška in ameriška dolžinska mera, približno 1.609 m: pot je dolga deset milj / angleška milja // nekdaj dolžinska mera, 7.586 m: in ta vás je tri milje od Ljubljane (F. Levstik) // pri starih Rimljanih dolžinska mera, približno 1.500 m: meriti v miljah / rimska milja 2. razdalja, dolga eno miljo: prevoziti deset milj // ekspr., v prislovni rabi izraža nedoločeno veliko razdaljo: prehoditi dolge milje; milje in milje daleč ni bilo nikogar ◊ aer., navt. morska ali navtična milja dolžinska mera, 1.852 m ♪
  14.      míljnik  -a m (ȋ) v nekaterih deželah kamen ob cesti, železniški progi z označbo razdalje v miljah: priti do miljnika; avto je zdrvel mimo petega miljnika ♦ arheol. (rimski) miljnik ♪
  15.      míljski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na miljo: miljska razdalja / miljski kamen v nekaterih deželah kamen ob cesti, železniški progi z označbo razdalje v miljah ♪
  16.      mílnat  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na milo: od mila je bila voda vsa milnata / tekočina ima milnat okus / milnati mehurčki milni ♪
  17.      mílnica  -e ž (ȋ) 1. raztopina mila v vodi: narediti milnico; oprati kaj v milnici, z milnico; gosta, razpenjena milnica; delati mehurčke iz milnice / pri britju se na debelo namaže z milnico 2. bot. rastlina z belimi, rožnatimi ali rožnato rdečimi cveti v socvetju, Saponaria: navadna, rdeča milnica ♪
  18.      mílo  -a s (í) sredstvo za umivanje, pranje, narejeno iz maščob in luga: umivati se s toplo vodo in milom; kos dišečega mila / pralno, toaletno milo; bučka s tekočim milom; milo za britje ♦ kem. kalijevo milo mehko milo, ki se pridobiva iz maščob s kalijevim hidroksidom; katransko milo z dodatkom katrana; natrijevo milo trdno, kosovno milo, ki se pridobiva iz maščob z natrijevim hidroksidom ♪
  19.      milôba  -e ž (ó) lastnost, značilnost milega: z milobo in dobroto pri njem nič ne opraviš / prevzela ga je taka miloba, da bi kmalu zajokal / miloba kraja lepota, privlačnost / miloba pomladi / knjiž. miloba plesalke milina ♪
  20.      milôbnost  -i ž (ó) knjiž. lastnost, značilnost milobnega: milobnost značaja / mehkužna milobnost lirike ♪
  21.      milodár  -a m (ȃ) star. dar, navadno denarni, za cerkvene potrebe ali dobrodelne namene: nabirati milodare / živeti od milodarov miloščine ♪
  22.      miloók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima mile oči: milooka deklica ♪
  23.      milórd  -a m (ọ̑) v angleškem okolju naslov za aristokrata, lorda: milord je zapravil dosti premoženja / kot nagovor dobrodošli, milord ♪
  24.      milosŕčnost  -i ž (ȓ) knjiž. dobrosrčnost, usmiljenost: njena ponižnost in milosrčnost mu zelo ugajata ♪
  25.      mílost  -i ž (ȋ) 1. nav. ekspr. dobrohoten, prizanesljiv odnos, zlasti visoke, vplivne osebe do podrejene: izkazovati, uživati milost; popolnoma je odvisen od šefove milosti / biti pri kom v milosti / star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / kot vzklik milost božja, koliko jih je // kar je izraz tega odnosa: ne pričakuj posebnih milosti / star. carica ga je obsipala z milostmi z darovi, priznanji 2. nav. ekspr. usmiljenje, sočutje: pri teh ljudeh ne boš našel milosti / prosil je: milost, milost / sprejeli so jo iz milosti; živijo od njihove milosti dobrosrčnosti, darežljivosti 3. nekdaj naslov za fevdalnega gospoda: njegova milost je prišla na svojo graščino / kot nagovor vaša milost 4. rel. nadnaravni dar, ki je dan človeku za dosego zveličanja: prejeti milost; dana mu je bila posebna milost / prositi za milost spoznanja ● ekspr. našli so milost v njegovih očeh z njimi je ravnal blago, prizanesljivo; usmilil se jih je; ekspr. obsoditi koga brez milosti neusmiljeno, neprizanesljivo; ekspr. vdati se na milost in nemilost brez pogojev, pridržkov; ekspr. biti na milost in nemilost izročen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen; vznes. pesnik po milosti božji velik, nadarjen ◊ bot. božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis ♪

   69.509 69.534 69.559 69.584 69.609 69.634 69.659 69.684 69.709 69.734  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA